Škodljivo, nerazumsko prodajo NLB je treba ustaviti

11. 7. 2018

Medtem ko je skupni odbor državnega zbora, v sredo, 11. 7. 2018, na za javnost zaprti seji razpravljal o predlogu ministrstva za finance (MF) za spremembo prodajne zaveze za NLB, je skupina sindikatov in gibanj v organizaciji politične stranke Levice na ploščadi pred poslopjem državnega zbora pripravila novinarsko konferenco, s katere so odhajajočo vlado pozvali, naj ustavi privatizacijo NLB.

Predstavniki Levice in delavske civilne družbe (Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Branimir Štrukelj) so opozorili na nedopustne pritiske evropske komisije, ki od Slovenije zahteva prodajo naše sistemske banke in kratkovidno ter škodljivo podrejanje temu. Pri tem pa je Slovenija ob zadnji finančno-gospodarski krizi sama dokapitalizirala svoje banke, s čimer je socializirala izgube, z začrtano prodajo pa nadaljujemo politiko privatizacije koristi in  krnitve gospodarske suverenosti, ki je že sedaj omejena. Slovenija bi morala zahtevati nova pogajanja o prihodnosti NLB in drugih slovenskih bank ter si ne bi smela dovoliti kapitulacije ter nadaljnjega kolonialnega podrejanja EU ter večjim in pomembnejšim državam članicam.

Neumno in nesmiselno ravnanje vlade glede lastništva NLB kaže na neambicioznost našega političnega razreda, da bi slovenska družba in ekonomija na temelju višje izobraženosti in boljše usposobljenosti prebivalstva opustila podizvajalski položaj in vlogo izdelovalca polproizvodov, ter pripravila tehnološki in organizacijski preboj, za kar pa potrebujemo tudi finančno samostojnost. Servilnost do Bruslja je tudi s tem rezanjem veje, na kateri sedimo, vse bolj neokusna.

Kot je dodal David Švarc, predsednik Svobodnega sindikata Slovenije, sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije in podpredsednik ZSSS, sindikati iz ZSSS že vrsto let nasprotujejo škodljivim razprodajam podjetij, te nerazumske poteze pa so pripeljale do odlivanja občutnih dobičkov k tujim lastnikom. Uspehe, ki jih žanjejo zdaj že nekdanja podjetja v državni lasti, bi lahko namenjali prepotrebnemu demografskemu skladu, je poudaril, sicer pa ob nasprotovanju prodaji NLB in pri sanaciji bančne luknje v Sloveniji nikakor ne bi smeli pozabiti na uveljavljanje odgovornosti zanjo in za druge primere gospodarskega oškodovanja.

Državno lastništvo kot tako ni problem, težavo imamo, ker tovrstna podjetja vodijo lopovi – proti temu bi se dalo boriti z bolj jasno zakonodajo in njenim bolj strogim uveljavljanjem, kar bi vodilo k uporabi te lastnine za dobro ljudi in v korist države. Posebej pa ostaja sporno, da odhajajoča vlada s prihajajočo koalicijo pripravljata zaključno fazo prodaje, na katero tako rekoč vse politične sile pristajajo kot na izvršeno dejstvo.

Sklic nujne seje so po seji odhajajoče vlade prejšnji četrtek, na kateri je bilo sklenjeno, da se o tem vpraša še državni zbor, zahtevale poslanske skupine NSi, SDS, LMŠ, SD, SMC in SNS ter poslanski skupini madžarske in italijanske narodne skupnosti. Evropska komisija se z MF pogaja o sprejemljivi rešitvi zamujanja z dogovorjeno prodajo NLB, ob tem pa je proti Sloveniji sprožila poglobljeno preiskavo. Pogajalci naj bi že našli skupni jezik za spremembo zavez in izravnalnih ukrepov za NLB, a mora slovenska vlada Bruslju poslati uradni predlog (neuradno naj bi vsaj polovico banke prodali letos, preostalo do 75 odstotkov minus eno delnico pa najpozneje leta 2019, MF ob tem predlaga sprejetje zakona za zaščito NLB, s katerim bi ob prodaji izničili vpliv na višino kupnine zaradi nerešenega vprašanja hrvaških deviznih vlog).