Aktualno: Novosti novele zakona o urejanju trga dela
22. 7. 2025
Poslanke in poslanci državnega zbora so po dolgotrajnih usklajevanjih socialnih partnerjev, med katerimi je na sindikalni strani seveda intenzivno sodelovala tudi ZSSS, in vlade 20. junija na izredni seji državnega zbora potrdili novelo zakona o urejanju trga dela, ki med drugim zagotavlja višje nadomestilo iz naslova brezposelnosti, krajši delovni čas za delavce pred upokojitvijo, niža omejitve za začasno ali občasno delo upokojencev, uzakonjajo pa se tudi spremembe na področju agencijskega dela in pooblastil zavoda za zaposlovanje.
Po dolgotrajnih pogajanjih socialnih partnerjev za višje denarno nadomestilo za brezposelnost, katerega višina je nespremenjena že od leta 2013, je usklajen predlog ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dolgo blokiralo finančno ministrstvo, saj naj bi zvišanje nadomestil vodilo v višje javnofinančne izdatke. Tako dolgo, da so morali poslanci na koncu zakon potrditi po nujnem postopku, saj bi sicer Slovenija ostala brez 140 milijonov evrov iz sklada za okrevanje in odpornost po pandemiji.
Najnižji znesek za brezposelnost 70 odstotkov bruto minimalne plače
Zakon določa, da bo najnižje nadomestilo plače od 1. januarja 2026 znašalo najmanj 70 odstotkov bruto minimalne plače, najvišje pa 130 odstotkov bruto minimalne plače. Osnova za izračun nadomestila ostaja enaka, in sicer 80 odstotkov povprečja zadnjih osmih plač, prav tako upravičenost do nadomestila ter trajanje te pravice glede na dolžino zaposlitve, in sicer dva meseca za brezposelne pod 30 let, če so bile dve leti pred odpovedjo pogodbe zaposlene vsaj šest mesecev, oziroma od tri do največ 25 mesecev za vse preostale brezposelne osebe glede na trajanje njihove zaposlitve. Ohranja se tudi višina denarnega nadomestila glede na čas uživanja te pravice, in sicer se prve tri mesece izplačuje v višini 80 odstotkov od osnove, v nadaljnjih devetih mesecih pa v višini 60 odstotkov od osnove. Po izteku tega obdobja se denarno nadomestilo izplačuje v višini 50 odstotkov od osnove, vendar pri tem ne sme biti nižje od prej omenjenih 70 odstotkov bruto minimalne plače.
V praksi bi to pomenilo skok najnižjega nadomestila na 894,40 evra bruto in najvišjega nadomestila z 892,50 evra bruto na 1661,04 evra bruto, kar predstavlja skoraj dvakratni dvig najvišjega mogočega nadomestila plače. Do prejemanja nadomestila za brezposelnost so sicer upravičeni vse delavke in delavci, ki zaposlitev izgubijo iz poslovnih razlogov. Zaradi neupravičeno ugodnejše obravnave zakon ukinja višji znesek denarnega nadomestila za obmejne delavce, kar pa želijo v Sindikatu delavcev migrantov Slovenije jeseni izpodbijati na zakonodajnem referendumu.
85 ur začasnega ali občasnega dela za upokojence
Delodajalci so se zaradi pomanjkanja kadra zavzemali za povečanje dovoljenega obsega začasnega ali občasnega dela upokojencev. Medtem ko je bilo do zdaj omejeno na 60 ur mesečno, bo po novem to delo mogoče opravljati 85 ur mesečno. Gre za najbolj razširjen način, na katerega upokojenci, ki si želijo in so sposobni dodatno delati, podaljšujejo svojo delovno aktivnost in izboljšujejo dohodke, ne da bi to vplivalo na višino njihove pokojnine, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija. Najvišji dovoljeni zaslužek upokojencev iz naslova začasnega ali občasnega dela bo omejen na dvanajst minimalnih plač. Z namenom določitve enake najnižje urne postavke pri začasnem in občasnem delu upokojencev ter dijakov in študentov se spreminja tudi način njenega izračuna.
Ukinitev »mostu do upokojitve«
Pri tako imenovanem mostu do upokojitve, ki je omogočal predčasni odhod s trga dela, prihaja do zaostritve. Zdaj so bili brezposelni, ki so stari 57 let ali več oziroma imajo 35 let zavarovalne dobe, upravičeni do 25-mesečnega prejemanja denarnega nadomestila že na podlagi desetmesečne zaposlitve v zadnjih dveh letih, zaradi česar je prihajalo do veriženja te pravice. Po novem bodo morali biti za ponovno uveljavitev pravice do 25-mesečnega nadomestila v zadnjih dveh letih zaposleni vsaj 16 mesecev ter dopolniti starost 57 let in imeti 37 let zavarovalne dobe. Državni sekretar Feketija je poudaril, da se bo na ta način delež tistih, ki lahko verižijo dvakrat 25 mesecev nadomestila, kar ni njegov namen, zmanjšal za več kot devetdeset odstotkov. Hkrati pa bo poskrbljeno za socialno varnost tistih, ki izgubijo zaposlitev tri leta ali manj pred upokojitvijo, saj bodo lahko še vedno dobri dve leti prejemali nadomestilo, nato pa imeli še eno leto plačane prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Ukrep | Učinkovanje | Pogoj | Trajanje | Prepoved |
Nadomestilo za brezposelnost | 0-3 mesece 80 % osnove | min. 70 % bruto minimalne plače, max. 130 % bruto minimalne plače | 2-25 mesecev | |
9-12 mesecev 60 % osnove | ||||
12-25 mesecev 50 % osnove | ||||
Začasno delo upokojencev | max. 1 minimalna plača mesečno oz. 12 letno | upokojenski status | 85 ur mesečno | |
Most do upokojitve | višina glede na trajanje zadnje zaposlitve | najmanj 57 let in 35 let pokojninske dobe ter zaposlitev 16 mesecev v zadnjih 2 letih | 25 mesecev + 12 mesecev (zgolj plačani prispevki) | |
Spodbuda za zaposlitev starejših delavcev | polna plača + 40 % nadomestila za brezposelnost | najmanj 59 let in novo delovno razmerje pri novem delodajalcu | max. 12 mesecev | |
Sistem 80/90/100 | 80 % polnega delovnega časa, 90% plače, 100 % prispevki + del pokojnine glede na delovno obveznost | izpolnjeni upokojitveni pogoji + dopolnjenih 58 let (2026, 2027), nato pogoj starosti vsako leto 3 mesece več do 60 let (2035) | neomejeno oz. do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev | nadurno delo ali delo po pogodbi pri istem delodajalcu |
Agencijsko delo | Minimalna bančna garancija 100.000 evrov, podjetje s sedežem v EU mora imeti v SLO podružnico | Posredovanja delavcev uporabniku če ima delodajalec opozorilo IRSD ali sprožen postopek na FURS | ||
Tabela : Pregled najpomembnejših novosti novele ZUTD, povzeto po čistopisu novele zakona |
Spodbuda za zaposlitev starejših od 59 let
Starejši od 59 let, ki so prejemniki denarnega nadomestila za brezposelnost, so po novem upravičeni do spodbude za zaposlovanje. Vsi starejši od 59 let, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila sklenejo delovno razmerje s polnim delovnim časom pri delodajalcu, ki ni njegov zadnji delodajalec pred nastankom brezposelnosti, in v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ne gre za povezano družbo zadnjega delodajalca, bo zavod za zaposlovanje do izteka obdobja, za katero jim je bila navedena pravica priznana, vendar največ še 12 mesecev po zaposlitvi, mesečno izplačeval spodbudo za zaposlitev v višini 40 odstotkov od mesečnega neto zneska denarnega nadomestila, priznanega na dan sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
Razbremenitev starejših delavcev po sistemu 80/90/100
Za starejše delavce, ki so dopolnil 58 let ali imajo 35 let pokojninske dobe, se ob soglasju delavca in delodajalca dodaja možnost opravljanja dela s krajšim delovnim časom v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa, pri čemer bo njihova plača znašala 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas, prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa bo imel plačane 100-odstotno, kot če bi delal polni delovni čas, da vključitev v ukrep ne bi vplivala na osnovo za odmero pokojnine.
Določeno je prehodno obdobje glede pogoja starosti: v letu 2026 in 2027 bo ukrep veljal za delavca, ki tega leta dopolni starost 58 let, nato se pogoj starosti vsako leto zviša za tri mesece, dokler ne bo v letu 2035 dosegel starost 60 let. Z ukrepom želijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti starejšim delavcem olajšati daljše ostajanje v delovni aktivnosti, kar ima pozitiven učinek na njihovo materialno blaginjo in na javne finance in sisteme socialne varnosti.
Da bi se ukrep dosledno izvajal, je določena absolutna prepoved odrejanja nadurnega dela delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s tem členom. Vključeni sta tudi varovalki, da delavec pri istem delodajalcu ne sme opravljati dela na podlagi civilne pogodbe, in določba, da lahko delavec izkoristi pravico do izplačila dela pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v sorazmernem deležu glede na dejansko delovno obveznost.
Najnižji znesek nadomestila za brezposelnost ob trenutno veljavni minimalni plači bo letos 767 evrov neto (prej največ 530 evrov neto), najvišji pa 1022 evrov neto (prej 653 evrov neto), v letu 2026 1150 evrov, od leta 2027 pa 1278 evrov (izračunano po vrednosti letošnje minimalne plače).
Večji nadzor nad posredovanjem zaposlitve
Novela zakona o urejanju trga dela prinaša tudi spremembe na področju sodelovanja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) z delodajalci. ZRSZ bo lahko po novem zavrnil posredovanje delavcev tudi delodajalcem, ki jim je bilo v upravnem postopku izrečeno opozorilo ali zoper katere je bil uveden prekrškovni postopek pri Inšpektoratu Republike Slovenije za delo ali Finančni upravi Republike Slovenije, ter delodajalcem, pri katerih je ZRSZ v okviru nadzora nad izpolnjevanjem sprejetih pogodbenih obveznosti in namensko porabo sredstev aktivne politike zaposlovanja izrekel ukrep v skladu z zakonom.
Določene so tudi nekatere spremembe na področju zagotavljanja dela delavcev uporabniku oziroma tako imenovanega agencijskega dela. Zaradi dejstva, da so agencijski delavci posebej ranljiva skupina zaposlenih, zakon o urejanju trga dela določa posebne pogoje za opravljanje dejavnosti posredovanja delavcev. Viša se tudi bančna garancija s 30.000 evrov na 100.000 evrov. Za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabnikom določa dodaten pogoj, in sicer, da mora imeti pravna ali fizična oseba, ki ima sedež v drugi državi članici EU, Evropskega gospodarskega prostora ali v Švicarski konfederaciji, ustanovljeno podružnico na območju Republike Slovenije.
Zakona prinaša tudi dodatno zakonsko podlago, po kateri bo lahko tudi zavod za zaposlovanje (poleg študentskih servisov) polnopravno opravljal posredovanje študentskega dela. Na to nalogo naj bi bil pripravljen v začetku leta 2026.
Nadomestilo za brezposelnost 13 let nespremenjeno
Višanje nadomestila za brezposelnost je maja leta 2012 preprečila Janševa vlada z zloglasnim zakonom za uravnoteženje javnih financ (Zujf), ki je določil, da najvišji znesek denarnega nadomestila ne sme biti višji od 114 odstotkov bruto minimalne plače leta 2012. Ta določba Zujfa je bila nato leta 2013 prenesena tudi v zakon o urejanju trga dela in več kot 13 let najvišje nadomestilo za brezposelnost ni preseglo 653,40 evra neto, kar je danes zgolj dobrih 50 odstotkov. Kot je na nedavnem novinarskem brifingu poudaril državni sekretar Igor Feketija, se danes s takšnim nadomestilom »enostavno ne da preživeti, saj je nedostojno nizko.« Zavrnil je tudi pomisleke o možnih zlorabah tega instituta socialne varnosti, saj ponudba delovnih mest krepko presega število iskalcev dela, »delež oseb, starih od 25 do 55 let, ki delajo, pa je 92,6-odstoten, kar kaže, da bežanja v brezposelnost pri nas ni«.
V noveli še več drugih sprememb
Določa se nova storitev Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, to je zaposlitvena podpora, katere cilj je povečati verjetnost ohranitve zaposlitve in uspešno vključevanje v delovno okolje. Določajo se tudi nekatere spremembe v zvezi z izvajanjem javnih del, pri tem pa se določa višja izhodiščna plača udeležencev, najnižje plačilo je določeno v višini minimalne plače.
Novela zakona o urejanju trga dela omogoča tudi izrabo preostalega dela neizkoriščene pravice do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot je to urejeno tudi pri pravici do denarnega nadomestila, določa samostojno učenje kot novo aktivnost vseživljenjske karierne orientacije in še nekatere druge spremembe. Ne nazadnje se v skladu z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-171/17-16 z dne 6. februarja 2020 ureja postopek izvedbe javnega povabila za izbor delodajalcev za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
Foto Sear Greyson/Unsplash
Še niste članica oziroma član sindikata?
Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!