Čas je za nov začetek! – V Domu sindikatov potekal slavnostni sprejem ob delavskem prazniku

26. 4. 2022

Na ZSSS, v Domu sindikatov v Ljubljani, je danes potekal sprejem ob skorajšnjem prazniku dela, ki ga pri nas prav po zaslugi sindikatov še vedno praznujemo dva dni, prvega in drugega maja.

Dogodek, ki je bil sestavljen iz podelitve plaket Svobodnih sindikatov Slovenije in webinarja, spletnega seminarja o zgodovini praznika dela, je povezoval Gregor Inkret, ki je najprej spomnil, da so se zbrani nazadnje takole v živo dobili pred (daljnimi) tremi leti, konec aprila 2019, potem pa je udarila epidemija in praznik dela je bil dve leti zapored videti neobičajno, brez prvomajskih proslav in kresov.

Ne bi rad preveč brskal po tej neprijetni in mučni bližnji preteklosti, je dejal Inkret, zato naj letošnji prvi maj predstavlja predvsem pogled naprej. »Naj bo med drugim tudi priložnost, da končno spet malo zajamemo sapo, naj bo priložnost za prelom s starim, naj bo, tudi v luči nedeljskih volitev, priložnost najprej za simboličen nov začetek, potem pa seveda tudi za nov začetek v praksi, saj bo kmalu spet čas za nove boje in angažmaje,« je povedal.

Beseda predsednice

S prvim majem moramo vedno znova ozavestiti v kakšnem času se sploh nahajamo, pa je uvodoma povedala predsednica ZSSS Lidija Jerkič, ki je izpostavila kako kratek čas sploh traja delavski boj, in sicer dobrih 100 let z nekaterimi posameznimi, manj vidnimi, še starejšimi poskusi in angažmaji. Pri tem pa je pomembno vedeti, da so bili sindikati, naši predhodniki, v preteklosti pravzaprav zelo uspešni, je izpostavila. Nato se je naslonila na delo Prevaljška štorija avtorja Franca Sušnika, s katerim je orisala pojmovanje delavskih pravic v 19. stoletju, delo od šestih zjutraj do sedmih zvečer, kaznovanje delavk in delavcev za pogovarjanje med službo, za povzročeno okvaro delovnih sredstev ipd. ter omenila tudi pomembno vlogo manj znanih žensk pri delavskem boju. Podjetnica Evgenija Šumi, Alojzija Štebi, učiteljica, političarka in publicistka, ter Zasavka Tončka Čeč, borka za pravice delavcev in žensk, partizanka, kulturna delavka, so bile denimo ene tistih, ki so se borile za delavske pravice, bile politično aktivne in premikale take ali drugačne meje, je dala vedeti predsednica ZSSS. »Obdobje, v katerem se nahajamo, pa je vendarle drugačno, ne delamo več po 16, 17 ur, delavke in delavci imamo svojo zakonodajo, najmanj zakon o delovnih razmerjih, obstaja Mednarodna organizacija dela, ki se ukvarja z delavskimi pravicami, imamo konvencije, deklaracije, zdravstveni, pokojninski sistem, varnost in zdravje pri delu in še marsikaj drugega. Vse to je posledica sindikalnega delovanja, no, pa tudi pametnih vlad, da ne bomo vseh zaslug vzeli zase, vendar je dejstvo, da če ne bi bilo naših pritiskov in organiziranega boja, potem tudi tega, kar imamo, ne bi bilo. Seveda se moramo zavedati, da živimo v Evropi, kjer je vse to bolj samoumevno kot kje drugje, kar pa spet ni razlog za vsesplošno zadovoljstvo. Še vedno je veliko prostora za izboljšave, še vedno je veliko krivic, neenakosti, še vedno je dovolj prostora za sindikalne predloge in zahteve, za sindikalno, delavsko organiziranje in za družbo, ki bo boljša od te, v kateri živimo zdaj,« je povedala sindikalistka in dodala, da verjame, da bo kmalu spet začel delovati ekonomsko-socialni svet ter obljubila, da bomo sindikati tudi v prihodnje pozorni na to, kaj bo oblast govorila in kaj počela. Spodbujali bomo pozitivne rešitve, seveda pa bomo tudi kritični do slabih, je še poudarila.

Sedem nagrajencev in nagrajenk

Predsedstvo ZSSS je sprejelo sklep o podelitvi plakete Svobodnih sindikatov Slovenije v letu 2022 naslednjim prejemnikom in prejemnicam:

• Aleksander Ogrizek, dolgoletni predsednik Sindikata Gasilske brigade Maribor in Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije,
• Alojz Horvat, dolgoletni predsednik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije v Zavodu dr. Marijana Borštnarja, Dornava,
• Roman Repnik, bivši dolgoletni sindikalist v podjetju Adria Tehnika,
• Marijela Jerman, sindikalna zaupnica Sindikata podjetja Elektro Primorska, sindikalna podružnica Koper,
• Sindikat GIT SAMSIC,
• Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije,
• Jože Sapač, nekdanji podpredsednik Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije

Vsem prejemnikom in prejemnicam plaket iskreno čestitamo!

Kaj pravzaprav praznujemo prvega (in drugega) maja?

Del letošnje prvomajske proslave ZSSS pa je, kot rečeno, bil tudi kratek webinar, spletni seminar o zgodovini praznika dela, ki jo je orisal dr. Matej Klarič, politolog in novinar Delavske enotnosti, glasila ZSSS. Začel je pri letu 1889, ko prvi maj postane mednarodni praznik dela, in opisal razloge za to, se dotaknil osnovnih postulatov delovanja kapitalizma, ki so veljali takrat in veljajo še danes, se ustavil pri praznovanju praznika dela na Slovenskem, kjer smo ga prvič obeležili že leta 1890, ter osvetlil nekaj tradicionalnih navad, ki so še danes trden del praznovanja delavskega praznika, in sicer kurjenje kresov, postavljanje mlajev, rdeči nageljni in podobno.

 

V ZSSS smo ob počastitvi 130. obletnice prvega prvomajskega praznovanja že spomladi 2020 pripravili brezplačno elektronsko brošuro, v kateri lahko izveste več o prazniku dela ter njegovi zgodovini in ki je bila podlaga tudi za današnje predavanje. Njegove glavne poudarke sicer lahko najdete na tej povezavi.

Ne pozabite pa seveda, da se letos po (pre)dolgih dveh letih znova dobimo ob prvomajskih proslavah in kresovanjih. Več o tem, kje vse bomo, izveste tukaj:

Kresovi, mlaji, sindikalni nagovori … – Po dveh letih se vračajo prvomajske proslave

Se vidimo!