Davčne spremembe so trojanski konj, zaradi katerega bodo delavke in delavci na koncu na slabšem

20. 5. 2021

Predstavniki reprezentativnih sindikalnih central so na današnji novinarski konferenci ostro nastopili proti davčnim spremembam, ki jih načrtuje vlada. Z ogorčenjem so zavrnili tudi vladne špekulacije, da sindikati nasprotujejo povišanju plač. Kot so dejali, bo izpad proračunskih dohodkov blizu milijarde evrov prinesel tudi znižanje socialnih pravic, zaradi česar bodo delavke in delavci na koncu plačali več, kot bo znašalo zvišanje plač, ki bo največjo povišico še enkrat več prineslo prav najbogatejšim.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je uvodoma ostro in z gnusom zavrnil omenjene očitke, da sindikati nasprotujejo zvišanju plač: »Sindikati močno podpiramo tako višje neto kot višje bruto plače, ne podpiramo pa predlogov, po katerih bi imeli naši člani na koncu v žepu manj, ker se jim v en žep daje, iz drugega pa jemlje, pri čemer se ta zadnji del seveda zamolči,« je opozoril in dodal, da ne podpirajo predlogov, s katerimi bi najbolj razbremenili tiste z najvišjimi plačami. Spomnil je, da so bile dosedanje davčne reforme finančno nevtralne, kar pomeni, da so izpad dohodkov na eni strani nadomestile z višjimi prihodki drugje. »Priča smo parcialnim rešitvam brez celovitega pristopa,« je dodal. Opozoril je, da bi izpad javnofinančnih prihodkov v višini ene milijarde pomenil pritisk na socialne transferje, pravice iz socialnih zavarovanj in javne storitve, kar bo verjetno pomenilo, da bodo morali delavke in delavci za te storitve plačevati iz svojega žepa več, kot bodo dobili z višjimi plačami. Dodal je, da na negativne učinke predlaganih reform opozarjajo tudi nekateri profesorji z ljubljanske ekonomske fakultete in fiskalni svet. »Gre za napad na državo. Ukrepi pa so podani ob napačnem času in na napačen način,« je še razmišljal in se vprašal, zakaj ob tem ni bilo široke javne razprave in konsenza o stopnji solidarnosti v naši družbi.

Vladni trojanski konj

Tudi predsednica ZSSS Lidija Jerkič je opozorila, da skuša vlada pozornost preusmeriti na to, da bodo plače višje. »Od predlaganih sprememb si delavci in delavke res lahko obetajo po nekaj deset evrov višje neto plače, a čez nekaj let bo to pomenilo 400 ali 500 evrov dodatnega denarja za stroške zdravljenja, šolanja, ali pa bodo nižje pokojnine. Gre za trojanskega konja.« Spomnila je, da je v ozadju širša zgodba in da poteka sprememba celotnega sistema socialne varnosti, kot ga poznamo. V povezavi  s tem je omenila zakona o demografskem skladu in o debirokratizaciji, kjer želijo uvesti »asocialno kapitalistično kapico«. »Premoženje v Sloveniji se prerazporeja. Oblast pa se koncentrira in prehaja v roke k ožji skupini politično obarvanih posameznikov. Razbremenjujejo tiste, ki že sedaj dobijo največ. Posledice bodo podobne kot v letih 2012 in 2013. Vemo, kaj se je takrat zgodilo. Gremo se rusko ruleto, kjer so vsi naboji v pištoli,« je še slikovito in ostro dodala. Spomnila je tudi na razprave o upokojenskem regresu pred dvema letoma, ko je bilo za vlado problematičnih 40 milijonov evrov: »Govorilo se je o vprašanju obstoja države. Sedaj pa govorimo o milijardnem primanjkljaju v višini 10 odstotkov proračuna za vsako leto in vlada ne pove, kje bo ta sredstva pridobila. Ker tega odgovora ni, temu nasprotujemo in na to opozarjamo že sedaj.«

 

Sindikati nismo proti višjim plačam, ampak proti temu, da bodo delavke in delavci na koncu plačali več kot bodo dobili z davčno reformo, ki najbolj razbremenjuje najbogatejše.

Delamo obratno od priporočil

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je opozoril na besede fiskalnega sveta, da bomo stroške davčne reforme plačevali prihodnja desetletja: »Vlada še poglablja in potencira problem zadolževanja, ki je bil po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) lani na najvišji stopnji.« Kot je dodal, so se s temi težavami ukvarjali tudi v Fiscal Monitor Reportu, ki ga vsako leto izda omenjena institucija. »Poudarki v njem lahko marsikoga presenetijo. Eno od njihovih ključnih priporočil je, da naj vlade davčne spremembe prilagodijo razmeram, ki so nastale po pandemiji,« je razmišljal in dodal, da med priporočili omenjajo tudi večjo obremenitev dohodkov najbogatejših in njihovega premoženja. Zagovarjajo torej povečevanje progresivnosti, da bi se lahko servisiralo javne storitve in socialno mrežo. »Mi pa delamo povsem obratno od tega, kar priporoča IMF, ki ni centralni komite Severne Koreje, ampak možganski trust liberalnega kapitalizma,« je bil slikovit tudi Štrukelj. Kot je dodal, je Slovenijo prav progresivna obdavčitev ločevala od drugih vzhodnoevropskih držav. Prav to pa je bil pomemben razlog, da so bile socialne razlike pri nas manjše kot drugod. Razloge za vladno početje vidi samo v dveh možnostih, v pomanjkanju zdrave pameti ali pa v zavestnih destruktivnih potezah, ki bodo javne finance vodile v nemogoče rešitve: »Ali bi to počel nekdo, ki bi pričakoval, da bo vodil vlado v naslednjih mandatih in si razsul elementarne pogoje za racionalno vladanje?«

 

Vlada je brez dogovora s sindikati pripravila predloge sprememb treh davčnih zakonov, med njimi tudi zakona o dohodnini, ki predvideva postopno zvišanje splošne olajšave do leta 2025 s 3500 na 7500 evrov ter znižanje stopnje davka v najvišjem dohodninskem razredu s 50 na 45 odstotkov, potrdila v začetku maja. Čeprav vladna stran govori, da se bodo delavkam in delavcem zdaj plače povišale, pa zamolči, da se bodo najbolj zvišale najbolje plačanim in da bomo zaradi skoraj milijardnega izpada zbranih sredstev na slabšem vsi.

Bomo za zdravstvo plačevali več iz lastnega žepa?

Predsednik KS 90 Peter Majcen je opozoril na nevarnost kratkoročne in na videz radodarne politike. »Ko govorimo o bonbončkih, bi bilo nespametno, da razmišljamo le z danes na jutri, misliti moramo tudi na naslednja desetletja,« je dejal in opozoril, da bo ob javnofinančnem primanjkljaju prišlo do pritiskov na zdravstveno košarico storitev in pokojnin, ki jih bo v tem primeru treba zmanjšati. Zdravstvene storitve pa bi naposled morali še v večji meri plačevati iz lastnega žepa. Bojazen pred tem, da se bodo druge storitve podražile je izrazila tudi predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije Evelin Vesenjak. Opozorila je tudi na to, da bo nekdo, ki prejema minimalno plačo, pridobil trinajst evrov mesečno: »Zato je sramotno reči, da smo proti enormno višjim plačam.« Ponudila je drugačno rešitev, po kateri bi več prispevkov prispevali delodajalci, manj pa delavke in delavci. S takšno rešitvijo, ki jo pozna večina držav, bi se po njenem mnenju delavske plače zvišale bistveno bolj.

Matej Klarič