Delovanje države se mora spremeniti – Pogovor s predsednico ZSSS Lidijo Jerkič

22. 4. 2022

Na pragu dveh praznikov, praznika dela in volitev kot praznika demokracije, smo se pogovarjali s predsednico ZSSS Lidijo Jerkič, ki o smeri, v katero je zavila politika, nima najboljšega mnenja. Poziva nas k aktivnemu državljanstvu in izvolitvi tistih, ki bodo to državo spet naredili prijetno za ljudi. Pomembno je po njenem tudi, da ne pozabimo, da se je bilo za pravice treba vedno boriti, da te ne pridejo same od sebe.

ZSSS poziva k volitvam in z osmimi predlogi riše drugačno družbo. Kaj dodati?

Odgovori politike na naših osem predlogov bi morali dati praktično vsem odgovor na to, koga voliti. Z nekaj zdrave distance seveda; treba je vedeti, da vsak na drugi strani odgovarja tako, kot se želi prikazati volivkam in volivcem. Še bolj pa iz dejanj v preteklosti. Jaz osebno moram reči, da se nikoli ne ravnam po tem, kaj mi pripovedujejo zdaj, ker mi vsi bolj ko ne enako, in mi bo očitno v prihodnjem mandatu zelo lepo. Bolj sem pozorna na to, kaj so te iste stranke, tiste, ki so že bile, delale v preteklosti. In tudi tukaj je v Delavski enotnosti, na naši spletni strani in še marsikje kup odgovorov na to. Že samo pogled na to, s čim se mi nismo strinjali, pove marsikaj in nam je lahko v pomoč, komu dati svoj glas.

Opozarjamo na zelo konkretne zadeve, pa tudi na nekaj tako na videz abstraktnega, kot je zrušitev socialnega dialoga. Kako vidiš to področje?

Socialni dialog je oddaljena stvar za marsikoga, ki se s tem ne ukvarja, je pa hkrati ena najpomembnejših stvari, ki vpliva na vse drugo. Vidi se, da je zakonodaja, ki je bila sprejemana v zadnjem letu, zdaj je obletnica tega, kar ekonomsko-socialni svet ne deluje, strašno konfuzna. Stvari so nedorečene, nedodelane, veliko jih je na ustavnem sodišču, nekaj na referendumu. Eden novejših zakonov, ki pa zelo nazorno kaže, kako zdaj zadeve potekajo, je zakon o tem, kdo bo lahko z avtocest pospravljal avtomobile; tisti, ki se s tem ukvarjajo, niso bili nič vprašani, politika, ki je to sprejemala po hitrem postopku, ugotavlja, da je brcnila mimo, in že vnaprej najavlja veto državnega sveta, zato da bodo spremenili stvar, za katero nihče ne ve, čemu služi, ker je nekdo nekje slišal, da bi bilo to treba spremeniti. Podobna je slika sprejemanja polovice zakonov v tem mandatu.

Je to tudi odraz tega, kako funkcionira družba?

Mislim, da družba funkcionira drugače kot politika. Povezave ne vidim. To je odraz tega, kako funkcionira politika, pa ne bi smela. Dela zmedo, nesoglasja, nasprotovanja, v bistvu določene stvari spotika, namesto da bi jih usmerjala naprej. To je nekaj, kar si želim, da se spremeni. Delovanje države se mora spremeniti, in to ne glede na to, katera politična opcija bo prevzela vodilno vlogo. Na tak način ne moremo funkcionirati, ker bomo posekali korenine, na katerih rastemo. Potem pa se ne bo dalo popraviti več, če bo vsak, ki pride na oblast, delal tisto, kar se njemu in samo njemu zdi prav, ne bomo več funkcionirali kot družba. V ozadju so nemiri, razgradnja pravne države, demokracija šepa, mediji šepajo, vse šepa. Obdobje zadnjih dveh let vidim kot rušenje tistega, kar smo desetletja postavljali, ne da bi sama osebno videla, kaj na novo gradimo.

Skratka želiš si korenite spremembe na koreninah, ki so dobre?

Želim si, da bi tisti, ki bo vodil državo, odprl ustavo in si prebral, kakšna država smo, in delal v skladu s tem, kar imamo zapisano v ustavi. Ali pa naj gre vprašat ljudi, ali se strinjamo, da spremenimo ustavo in delamo kako drugače. Tole, kar zdaj počnemo, ni ustavna demokracija in ni pravna država. V novejši zgodovini je to najbolj očitno izraženo zdaj. Ugotavljam pa tudi, da je ta vlada pokazala na vse luknje v državi, na čisto vse, in kako lahko počneš vse mimo tistega, kar mislimo, da je predpisano, pa se ti nič ne more zgoditi. Čisto vse, karkoli vzameš. Ali gre za nesramne izjave, žaljenje ljudi, prevzemanje oblasti v medijih, zlorabo policije, ignoriranje sodne veje oblasti, neplačevanje RTV-prispevka …, skratka, oblast si je zdaj dovolila vse, kar si povprečen državljan ne more, in dokazala, da se njej ne more nič zgoditi, saj so še zmeraj na oblasti.

Standardi so padli. Včasih so politiki odstopali že zaradi manjših stvari, kot se dogajajo zdaj. Gre za neprevzemanje odgovornosti?

Še hujše, sploh ne vidijo, da so odgovorni za kaj. To je bistvena razlika. Lahko tajiš, zmanjšuješ pomen nečesa, mislim pa, da tile razumejo in vedo, kaj delajo, pa si mislijo: kaj nam pa morete. To je hujše. Ves čas se mi zdi, da izzivajo in iščejo, kje je še meja. In te meje sploh ni nikjer.

In ko se nekdo postavi proti temu, ga je treba … kaj?

Oklofutati, če ni »dovolj« enkrat, pa stokrat. Vsi, ki niso prijatelji, so sovražniki, dokler ne dosežejo, da si tiho. Če pa nisi tiho, si stalno deležen tega. To ni zdravo. Jaz upam, da se, kdorkoli že bo v prihodnje na oblasti, ne bo navadil tako obnašati.

Želiš si spremembe. Na volitve je treba iti, kajne?

Absolutno. V ZSSS pozivamo na volitve. Dajte svoj glas, komurkoli že, na podlagi odgovorov na vprašanja in preteklih dejanj. Ne navijamo niti v levo niti v desno. Po volitvah pa si želim, da bi se nehali vsi ukvarjati s politiko in da bi se politika nehala ukvarjati sama s seboj, ampak da bi se politika ukvarjala z državo, zato da bo šla država v dobro smer. Mi pa da se bomo ukvarjali vsak s svojim delom. Sindikati nismo za to, da se gremo politiko, in se je tudi ne. Mi bi se želeli ukvarjati s socialnim dialogom, z delavskimi pravicami, z izboljševanjem socialnega in materialnega položaja delavk in delavcev. V tem trenutku imamo vrata zaklenjena.

Bliža se tudi delavski praznik, ki ne sme biti prazen, ampak poln zavedanja delavskih pravic, in je priložnost, da še kaj povemo. Kaj bi sporočila?

Naše zahteve izvirajo iz tega, da je vedno znova treba kazati s prstom na pravice delavk in delavcev, ker se nanje redko sami spomnijo. In tudi v tej predvolilni kampanji je zelo malo govora o delavkah in delavcih, je pa veliko o gospodarstvu, konkurenčnosti, gospodarski rasti … Ljudje so le zato tam, da delajo. Ni pa te obratne logike, vsaj jaz je nisem pri nikomer zaznala, da bi preselili fokus s konkurenčnosti in dviga BDP-ja in podobnih kriterijev v blagostanje, boljši standard ljudi, v lepše življenje. Tega dela sploh ni slišati, čeprav so vsi »za ljudi«.

Iz tega tudi izvirajo pričakovanja ZSSS, mar ne?

Tako je, to pa je naš program. Poskušamo ves čas kazati s prstom, da je tu še kaj drugega poleg kapitala, ki daje materialno osnovo.

Videti je tudi, kako zlahka se pravice kršijo, obidejo …

Mislim, da se je treba spomniti covida, malo smo že pozabili očitno nanj. V covidu je marsikaj izplavalo ven, tudi zelo jasno opozorilo, kako zelo negotove so prekarne oblike dela. Še nikoli recimo nismo imeli tako nizke brezposelnosti, kot jo imamo sedaj, pa še ta, ki jo imamo, je strukturne narave, a prekarni delavke in delavci so v času covida bili celo leto brez dela. Razmahnilo se je platformno delo.

Zdravstvo je še eno tako področje. Sicer se vseskozi omenja, ampak nihče nima zelo jasnega odgovora. Vsi bi imeli kakovostno, dostopno zdravstvo, brez čakalnih vrst, ampak kako do tega priti, je drugo vprašanje.

Tu sta tudi delovni čas in delo na daljavo. Mislim, da smo še sami s sabo malo v konfliktu, ali je zdaj to v redu ali ni. Za nekoga je, za nekoga pa ne, urejeno pa to področje ni. Pomembno je tudi vprašanje skrajševanja delovnega časa, kar izhaja iz marsičesa, tudi iz tega, da se dobro sliši. Kar bi sama rada videla, je razumevanje tega, da napredka družbe ne more biti le z novo tehnologijo. Vsi imamo pametne telefone z obilico funkcij, pa pametne avte, ki sami vozijo, pa pametne hiše, ki skrbijo same zase, pa pametne delodajalce, ki za nas skrbijo, pa kljub temu delamo po 16 ur, namesto da bi vsa ta pamet šla v smeri, da delamo manj in imamo več časa zase. Vedno znova je problem delovnik, pa so problem plače in v covidu smo podrli nekaj standardov. Delovni čas je zagotovo eden od teh. V povezavi z delom na domu se je to kar nekam razraslo.

Ne smemo pozabiti, da je prvi maj praznik. Ne gledam ga kot praznik, namenjen jamranju, ampak da se spomnimo, da je za pravice, ki jih imamo, treba kaj tudi narediti. Ne pridejo same in ne pridejo zato, ker imamo prvi maj.

Prvi maj zaznamuje boj za delavske pravice.

Boj za pravice traja že dolgo in te pravice niso za vedno. Izziv bi bil pogledati prvomajske govore iz zgodovine teh več kot 130 let praznovanj in ti bi pokazali, da so ti boji stalnica. Seveda se je marsikaj spremenilo, ni več otroškega dela, delovnik je krajši, varnost in zdravje pri delu je poudarjena tema, ženske smo bolj enakopravne, plače so bolj standardizirane in niso čisto odvisne od dobre volje nekoga …, vse to in še marsikaj so dosežki sindikalizma. Včasih imamo sicer občutek, da se zadeve ne premaknejo nikamor ali pa da se prepočasi, a vendar zgodovina kaže, da se premikajo. Tudi v teh časih ne sedimo križem rok. Prvi maj je predvsem ozaveščanje tega, kar se je dogajalo v zgodovini in kaj se dogaja zdaj. Kar je novo danes, pa je mogoče spet vzporednica z zgodovino, pa je marginalizacija sindikatov. Ta ni bila nikoli tako očitna. Seveda nas mnogi niso marali tudi prej, ampak so se vsaj potrudili biti spodobni. Eni se zdaj še potrudijo ne, ali bi nas prevzeli ali pa uničili, samo ti dve opciji zanje obstajata.

Najbrž potemtakem delamo nekaj prav, če smo moteči, mar ne?

Mogoče. Na žalost je res tako, da delaš nekaj prav, če si v tem trenutku moteč. Pa to ni prav. To ni evropska pridobitev. Je pa v bistvu znan model.

Kaj dodati za konec?

Pomembno je ozaveščanje. Bodimo aktivni državljanke in državljani. Pa ne se umakniti vsakič, ko nekdo na nasprotni strani pokaže zobe.

Mojca Matoz

Delavska enotnost

Ta intervju je bil najprej objavljen v najnovejši, drugi aprilski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!