Iz Delavske enotnosti št. 13, leto 2017: Kršitvam je treba narediti konec

6. 4. 2017

»Slovenija ne potrebuje novega razloga za odpuščanje, pač pa spoštovanje zakonodaje,« je na novinarski konferenci dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Z izvršnim sekretarjem Andrejem Zorkom sta odgovorila na pozive nekaterih delodajalskih združenj k spremembi zakonov s področja delovnega prava, zlasti zakona o delovnih razmerjih in zakona o inšpekciji dela.

Mantra o večji prožnosti delovne zakonodaje je pri delodajalci že stalna, povezujejo pa jo z lažjim odpuščanjem in ob tem zatrjujejo, da bo potem tudi zaposlovanje lažje. Številke tega ne potrjujejo, opozarja Andrej Zorko. OECD, ki to prožnost meri, namreč ugotavlja, da je slovensko delovno pravo bolj prožno kot recimo avstrijsko. »To v praksi pomeni, da se v Sloveniji delavcev ni tako težko znebiti, kot trdijo delodajalci. Če samo pogledamo nekatere številke, lahko hitro ugotovimo, da smo v času krize imeli okoli 120 tisoč brezposelnih, ki so delo izgubili zato, ker so jih odpustili delodajalci. In to ti isti delodajalci, ki trdijo, da delavca ni moč ali pa ga je zelo težko zakonito odpustiti,« je opozoril in poudaril, da pri napovedanih spremembah zakona o inšpekciji dela tudi ne gre za nobeno večanje togosti zakonodaje, niti ne za povečanje pravic delavk in delavcev, ampak za ustreznejšo podlago inšpektoratu za delo, da bo ta lahko »lažje ugotavljal in učinkoviteje sankcioniral kršitve obstoječe delovnopravne zakonodaje«.

Nekateri delodajalci trdijo, da bo sprememba pri inšpekciji dela prizadela delodajalce. Nobenega ne bo prizadela, če spoštuje zakon, je prepričan Zorko. Kršitelji morajo imeti težave, »in prav je tako«, meni Zorko. V Avstriji recimo delovni in še kakšen drug inšpektor prideta na gradbišče, ga zapreta, opravita temeljit pregled, in če je zakonodaja kršena, gradbišče ostane zaprto. »In zaradi vsega tega v Avstriji ni nič manj zaposlovanja, je pa več spoštovanja zakonodaje,« opozarja Zorko. Po njegovem moramo takšne korake narediti tudi pri nas. »Konec mora biti tega, da se v imenu gospodarskega razvoja dovoljuje kršitev pravic delavk in delavcev. Konec mora biti tega, da se konkurenčnost gospodarstva gradi na zmanjševanju pravic delavcev in na dopuščanju kršitev zakonodaje,« opozarja Zorko.

ZSSS se zavzema za netoleranco do neplačnikov prispevkov, tistih, ki ne izplačujejo plač, tistih, ki vse bolj posegajo v zasebnost delavk in delavcev. Pravna država mora zagotavljati spoštovanje temeljnih človekovih pravic. »Podjetje, ki ne plačuje prispevkov za pokojninsko zavarovanje, si je preprosto protipravno prilastilo sredstva delavcev in jih oškodovalo,« opozarja Zorko. Temu je po njegovem treba narediti konec, zato ZSSS podpira spremembe zakonodaje, ki pomenijo večanje pristojnosti inšpekcije in uvedbo novih sankcij. Samo denarne sankcije niso dovolj, saj si delodajalci pogosto izračunajo, da se jim bolj splača plačati kazen ali je sploh ne plačati ali pa celo izsiljevati delavce, da njegove kršitve ne prijavijo inšpekciji. »To pomeni, da pri nas toleriramo kršitelje,« je prepričan Zorko.

Zorko je opozoril tudi, kaj je reforma trga dela in kaj spoštovanje sedanje zakonodaje, na slednje se nanašajo spremembe zakona o inšpekciji dela. »Tisti, ki ne kršijo pravic delavcev, se enostavno nimajo ničesar bati in bodo lahko delali naprej,« pravi Zorko. Prioriteta te vlade do konca mandata bi morala biti ureditev tega področja.

Prožnost delovnih razmerij delavke in delavci občutijo tudi ob psihološkem pritisku, da morajo delati več za manj denarja. Gospodarska rast ne prinaša večjega blagostanja delavstvu, ampak le peščici, še opozarja Zorko in dodaja, da raste število prejemnikov minimalne plače. »Ko govorimo o dostojnem delu, mora to predvsem pomeniti višje plače, boljše delovne pogoje, spoštovanje zasebnosti delavk in delavcev, predvsem pa to, da se bodo ti počutili varne na svojih delovnih mestih. Tega v Sloveniji primanjkuje. Ravno obratno, veča se prekariat, s tem pa se večajo tudi pritiski na pravice delavk in delavcev,« dodaja Zorko.

Dušan Semolič je spomnil še na to, da je Slovenija ratificirala konvencijo Mednarodne organizacije dela 158, ki govori o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca. Ta določa, da delovno razmerje ne preneha, če za to ni resnega razloga. To je civilizacijski standard, ki ščiti delavstvo. O tem govori tudi sedaj veljavni zakon o delovnih razmerjih. Velike napake, ki jih delodajalci delajo pri odpuščanju, izvirajo iz njihovega nerazumevanja in kršenja zakonodaje. Pri odpuščanju so delavci že zdaj izrazito šibkejši partner, k sreči je bil umaknjen predlog, da bi bilo mogoče delavce odpuščati zaradi »porušenega zaupanja«.

Delodajalce naj po Semoličevem mnenju bolj skrbi revščina med zaposlenimi, vse večja intenzivnost dela, večjo skrb naj posvetijo tudi starejšim delavcem. Togo je po njegovem področje statusa položaja menedžerjev, kjer so odpravnine astronomske.

Delavke in delavci niso blago, potrebno je postaviti meje in preprečiti rušenje civilizacijskih pridobitev, je še poudaril Semolič. ZSSS se zavzema, da bi zakon o inšpekciji dela izvzeli iz t. i. trojčka zakonov, ki jih vlada ponuja kot paket (tj. zakona o delovnih razmerjih, zakona o urejanju trga dela in zakona o inšpekciji dela). Pogajanja še bodo, vsaj tako pričakujejo partnerji.

Mojca Matoz

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!