Iz Delavske enotnosti, št. 18, leto 2017: Krčenje delavskih pravic ni prava pot za večjo konkurenčnost

Neutemeljena pričakovanja premiera Mira Cerarja sta kritizirala izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko in predsednik ZSSS Dušan Semolič

Vlada naj poskrbi za ureditev, ki bo ščitila šibkejše, ne pa da njen prvi mož notranja vladna trenja izkorišča za napad na pravice delavk in delavcev. Rešitve je treba najti v socialnem dialogu. Bo trojček delovne zakonodaje reformiran?

Povod za ponedeljkovo novinarsko konferenco ZSSS je bila izjava predsednika vlade, naj ministrstvo za delo ne išče le sindikatom všečne rešitve, kot naj bi se po besedah Mira Cerarja že dogajalo v preteklosti, ampak naj sklene takšne reforme, ki bodo »v korist tako gospodarstva kot delavcev«.

Politiki pogosto izrekajo takšne izjave brez prave podlage. Po besedah izvršnega sekretarja ZSSS Andreja Zorka za to, da je potrebna reforma trga dela, ni utemeljene podlage. V letu 2013 je začela veljati zadnja večja reforma trga dela, ki je bila posledica ugotovitve, da je ta vse bolj segmentiran. Razmerje med delom za določen in nedoločen čas pa se slabša, ugotovljenih je bilo tudi vse več kršitev študentskega dela.

Da ne drži mantra mnogih, da slovenski trg dela ni dovolj prožen in da delavca ni moč odpustiti, delodajalci pa zaradi tega ne zaposlujejo in smo vse manj konkurenčni, je Zorko ponazoril s podatki. Po indeksu OECD, institucije, na katero se politika pogosto sklicuje, ko želi spreminjati zadeve v škodo delavk in delavcev, je prožnosti vse več. Pred letom 2013 je bil indeks pri individualni in kolektivni odpovedi 2,67, po reformi pa je padel na 2,39. Pri varovanju redne zaposlitve pri individualni odpovedi je bil 2,39 pred spremembo zakonodaje in 1,99 po njej. Pri prožnosti ureditev začasnih oblik zaposlenosti je bil ta indeks pred letom 2013 2,50, po reformi pa 2,13. Povprečje kaže, da je slovensko delovno pravo na področju odpovedi pod povprečjem EU, pred nami je zgolj šest držav, za nami jih je 15. Tako so avstrijska, nemška in francoska zakonodaja manj prožne kot slovenska.

Slovenskega delavca je torej ob spoštovanju zakonodaje lahko odpustiti, a kaj ko zadnji podatki inšpektorata za delo kažejo, da je kršitev delovnega prava vse več, novih prijav je bilo lani kar 6376. Raven spoštovanja pravic delavk in delavcev se je znižala in je zaskrbljujoča; v letu 2008 je bilo 5466 ugotovljenih kršitev delovnih razmerij, lani pa 11.788. To po Zorkovem mnenju kaže, da reforma trga dela ni potrebna, potrebna pa je reforma delovanja inšpektorata za delo in zagotovitev tega, da bodo delodajalci spoštovali z zakonom in kolektivnimi pogodbami priznane pravice delavk in delavcev.

Nenavadno je predvsem to, da naj bi spreminjali zakone zgolj zato, ker jih delodajalci ne znajo uporabljati. »To je popolnoma napačen pristop,« meni Zorko. Potrebno je več delovnih inšpektorjev, z več pooblastili, zakon pa naj tudi časovno omeji, koliko časa naj preteče od prijave inšpektoratu do izdane odločbe. Da se nekateri primeri vlečejo tudi po več let, je nesprejemljivo.

»Graditi konkurenčnost slovenskega gospodarstva na delovnopravni zakonodaji, je poponoma zgrešena pot. To je pot, ki vodi v revščino in zmanjševanje pravic delavk in delavcev,« meni Zorko. Prava pot je nepogosto menjavanje zakonodaje ter učinkovitost in hitrost delovanja nekaterih institucij.

Strukturne reforme so in gotovo še bodo sinonim za nižanje socialne varnosti ljudi in krepitev interesov kapitala, je bil kritičen predsednik ZSSS Dušan Semolič. Politike bi po njegovem moralo bolj skrbeti spoštovanje zakonov, položaj mladih, večanje revščine, zlasti pri samskih upokojenkah in upokojencih. V ospredje bi morali postavljati druge teme, tudi recimo zahteve EU, naj v Sloveniji dvignemo delavske plače. Podatki kažejo, da raste produktivnost bolj od plač in se bogastvo preliva v prid kapitala in ne dela. Povprečna plača v Sloveniji stagnira pri okoli 1500 evrih bruto oz. okoli tisoč evrih neto. Napaka je po njegovem tudi, da se pojavljajo zahteve po lažjem odpuščanju starejših, ki so v starosti med 55 in 64 let že sedaj najmanj delovno aktivni v EU. To vodi v še večjo negotovost.

Da bi lajšanje odpuščanja povečevalo zaposlovanje, ne drži, saj sedaj ob istih pogojih število brezposelnih pada. Ni res niti to, da delavske pravice znižujejo konkurenčnost in gospodarski razvoj, je še poudaril Semolič.

Kaj se bo zgodilo pri nadaljevanju pogajanj pri t. i. reformi delovne zakonodaje, ni jasno. Verjetno pa se tudi sedanja vladajoča politika kljub medsebojnim trenjem in ob bližajočih se volitvah ne bo mogla izogniti spremembi zakona o inšpekciji dela. ZSSS si prizadeva za večjo moč in vpliv inšpekcije ter za to, da bi se spremembe v tem zakonu pospešeno nadaljevale.

Pomembno je za ZSSS tudi to, da se spoštuje tradicija pri spremembah delovnega prava in se to pri temeljnih vprašanjih spreminja s soglasjem vseh socialnih partnerjev, je še poudaril Zorko. Pogajanja po njegovem še bodo, slišati pa je, da pri zakonu o delovnih razmerjih in zakonu o urejanju trga dela ni potrebnega soglasja za spremembe. Odprtih vprašanj je več. Zakonodaja je povezana.

Marsikatera tema bi morala še v ospredje in bi jo moral predsednik vlade pospešiti, recimo demografski sklad, ki bi moral delovati že tri leta, pa zakon o dolgotrajni oskrbi ali zdravstvena reforma, je še poudaril Semolič.

Če bo vlada šla nadaljevala z delavcem neprijazno zakonodajo brez potrebnega konsenza socialnih partnerjev, je to zelo nevaren precedens in je na kocki tudi tveganje socialnega miru, je še dodal Zorko.

Mojca Matoz

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!

Share