Iz Delavske enotnosti, št. 19, leto 2017: Zdaj je čas kurative

25. 5. 2017

Varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije je prejšnji petek predsednikoma parlamenta in države predala poročilo urada varuha za leto 2016. Razmere, ki jih spremljajo, se izboljšujejo, vendar pa ne smemo dovoliti zmanjševanja pravic. Zlasti problematične so revščina ter pravice delavk in delavcev. »Ne smemo dovoliti zmanjševanja že pridobljenih pravic. Ne smemo prepočasi spreminjati zakonodaje in prav tako ne rokohitrsko. Nespoštovanje človekovih pravic je dražje od spoštovanja,« je poudarila varuhinja.

Lani so prejeli 2706 zadev, 79 manj kot leta 2015, največ s področja sodnih in policijskih postopkov (484), najmanj pa s področja diskriminacije (54). Zaključili so jih 2722, od tega jih je bilo utemeljenih 357 (157 s področja dela, družine in socialnih zadev, nič pa s področja zunanjih zadev ter kmetijstva, gozdarstva in prehrane). Prejeli so tudi približno 10 tisoč telefonskih klicev, pri čemer so s skoraj tisoč pobudniki težave rešili že z daljšim strokovnim pogovorom.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je na novinarski konferenci uvodoma povedala, da institucije njihova priporočila na številnih področjih upoštevajo (npr. v pravosodju, zdravstvu, na področju preprečevanja zlorab delavcev). »Revščina s svojimi številnimi obrazi ostaja osrednja tema in problem,« je poudarila. Omenila je še napredek glede subvencioniranja stanovanj socialno šibkejšim, ukinitev pripisovanja fiktivnega dohodka samozaposlenim, sprejetje zakona o prijavi prebivališča, ki omogoča brezdomnim stekanje pravic, sprejetje novele zakona o preprečevanju nasilja in prenos odločanja o koristih otrok na sodišča, vpis vode v ustavo … Pravico do vode je treba še spraviti v življenje, preprečiti izvršbe na nepremičninah, v katerih prizadeti živijo, dočakati odločitev ustavnega sodišča glede dokupa pokojninske dobe za čas študija ali vojaškega roka, ukrepati glede pravic otrok s posebnimi potrebami, odpraviti sistemsko diskriminacijo študentov invalidov, izboljšati siceršnjo zaščito invalidov in odnos nekaterih zdravnikov na Zpizu do ljudi v postopkih invalidskih komisij (in analizirati delo tamkajšnjih izvedencev), izboljšati zdravstveno ureditev in zagotoviti te pravice (tudi urgentno pedopsihiatrijo in psihoterapevtske storitve), zagotoviti  namestitve za osebe z motnjo v duševnem zdravju, izboljšati ravnanje do beguncev (poleg že deloma urejene nastanitve mladoletnih beguncev in otrok brez spremstva), izboljšati razmere za Rome, popraviti odnos do okolja in izboljšati upravljanje večstanovanjskih stavb, zagovorniku načela enakosti pa je treba zagotoviti materialne pogoje … »Kadar gre za skrb več institucij, je težje doseči napredek,« je povedala varuhinja, saj se izgovarjajo drug na drugega. Institucije bi se morale bolj posvetovati z javnostjo, je poudarila, od tu ljudske iniciative, saj »ljudje želijo opozoriti na težave«. Kot eno glavnih načel delovanja uprave je izpostavila dobro upravljanje kot dopolnilo pravičnosti. Pozdravila je še načrt države, da varuh postane nacionalna institucija za človekove pravice.

Pravice delavcev eno najobčutljivejših področij

Pričakujejo, da bodo »dolgo pričakovane spremembe na področju delovnih razmerij prinesle zaščito pravic delavcev«, saj gre za »eno najobčutljivejših področij«, »ki se najbolj zarežejo v življenja ljudi«, je poudarila. Omenila je zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki bo natančneje urejal napotitve delavcev v tujino, in začrtano izboljšanje določanja naklepa pri kršitvah temeljnih pravic delavcev. Velik problem je, da se pravice ne da uresničiti, saj se kršitelji nemalokrat s skrivanjem premoženja in prenosom lastništva, zapiranjem in ustanavljanjem novih podjetij skušajo izogniti sodno določenim obveznostim. Od države pričakuje, »da tisti, ki kršijo pravice delavcem, ne ostanejo v krasnem položaju, torej živijo dobro, vendar nanje ni nič napisano, in imajo celo na zalogo več firm in seveda jih uporabijo, kadar je treba«.

Od lanskih 83 priporočil jih je uresničenih 20, delno uresničenih pa jih je 30. V letošnjem 400-stranskem poročilu so izpostavili 71 priporočil, v poročilu za leto 2015 pa so jih 83. Pravosodno ministrstvo je pripravilo vmesno poročilo o uresničevanju priporočil iz leta 2015.

»Ne moremo tudi mimo večkrat ponovljenih priporočil na področju inšpekcijskih služb. Terjamo kadrovsko okrepitev. Ne moremo si predstavljati, nihče najbrž, da lahko 40 delovnih inšpektorjev zagotovi nadzor nad 200 tisoč poslovnimi subjekti. To je nemogoče, in ko ljudje vedo, da je inšpektorjev premalo, je seveda njihova možnost kršiti zakonodajo na delovnem področju večja, ker se ne bojijo odkritja in kaznovanja,« je poudarila. Varuh podpira predloge davčne in delovne inšpekcije glede izboljšanja sistema plačevanja prispevkov za socialno varnost in glede ustanavljanja gospodarskih družb in espejev. »Žal, za neko prevencijo je prepozno. Kurativa je edina, ki bi lahko ta hip prestrašila izkoriščevalce ljudi. Potrebna je akcija, torej več odkrivanja dejanj, pregona kaznivih dejanj,« je dodala, s čimer bi pokazali, da se izkoriščanje ljudi ne izplača.

Mirsad Begić

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!

Share