Kakšne posledice ima prenehanje kolektivne pogodbe?

18. 1. 2018

V zadevi VIII Ips 56/2017 z dne 19. 9. 2017 je Vrhovno sodišče presojalo vprašanje, kakšne so posledice prenehanja veljavnosti kolektivne pogodbe na vsebino pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Z vami delimo zapis iz Delavske enotnosti!

OKOLIŠČINE PRIMERA
Toženka (delodajalec) je septembra 2013 tožnika (delavca) zaradi kršenja delovnih obveznosti pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve. Ob podaji pisnega opozorila je toženko zavezovala stara Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije iz leta 2005 (stara KP; Ur. l. RS št. 108/2005 in naslednji). Toženka je 31. 12. 2014 izstopila iz članstva Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki je bila podpisnica stare KP. Nova kolektivna pogodba  (nova KP; Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije, Ur. l. RS št. 6/2015) je pričela veljati 1. 2. 2015, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je sklep o razširjeni veljavnosti nove KP sprejelo 26. 10. 2015.

Tožnik je v januarju 2015 (ko je veljala še stara KP) in februarju 2015 (ko je veljala že nova KP) ponovno kršil delovne obveznosti. Toženka mu je zato 15. 2. 2015 odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Na podlagi te odpovedi je tožniku prenehalo delovno razmerje 13. 3. 2015. Tožnik se ni strinjal s stališčem, da je toženko v času odpovedi zavezovala stara KP, ki je v skladu s prvim odstavkom 85. člena ZDR-1 določala dveletno obdobje, v katerem delavec po prejemu pisnega opozorila ne sme ponovno kršiti obveznosti iz delovnega razmerja. Menil je, da toženke, ki je izstopila iz članstva GZS, stara KP v februarju 2015 ni zavezovala, nova KP pa tudi še ne, ker je pristojno ministrstvo razširjeno veljavnost določilo po podani odpovedi. Toženka bi morala zato uporabiti zakon (ZDR-1), ki je glede ponovne kršitve določal enoletni rok od podaje pisnega opozorila. Odpoved pogodbe o zaposlitvi naj bi bila zato nezakonita, ker je delodajalec upošteval kršitve, storjene po poteku enoletnega, zakonsko določenega roka.

STALIŠČA VRHOVNEGA SODIŠČA
Po 15. členu Zakona o kolektivnih pogodbah (ZKolP) kolektivna pogodba preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, s sporazumom obeh strank o prenehanju veljavnosti ali z odpovedjo. Predvsem zaradi ohranitve pravic vsebuje ZKolP za primer, če po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe nova ni sklenjena, določbo (17. člen), po kateri se po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe do sklenitve nove, vendar najdalj eno leto, če se stranki ne dogovorita drugače, še naprej uporabljajo določbe normativnega dela kolektivne pogodbe. Ta določba sicer v konkretnem primeru ni prišla v poštev, saj je stara KP za stranke KP prenehala veljati, ker je bila sprejeta nova KP.

Kaže pa na to, da prenehanje veljavnosti kolektivne pogodbe za stranke in njihove člane nima za posledico takojšnjega prenehanja pravic in obveznosti, ki iz nje izhajajo. Tudi za podpisnike, ki so izstopili iz združenja delodajalcev, nima takih posledic. Njih kolektivna pogodba kljub izstopu iz združenja na podlagi tretjega odstavka 10. člena ZKolP obvezuje še naprej, in sicer najdalj eno leto, pri čemer te obveze ni mogoče omejiti le na pravice, ki jih morajo zagotavljati delavcem. Kolektivna pogodba obvezuje v celoti glede vseh pravic in obveznosti. Obveze tudi ni mogoče omejiti s trajanjem siceršnje veljavnosti kolektivne pogodbe.

ZKolP obdobja, v katerem kolektivna pogodba obvezuje podpisnika, ki je izstopil iz združenja, ne omejuje z njeno veljavnostjo. S kolektivno pogodbo dejavnosti bi se obdobje enega leta, ki je v ZKolP določeno kot najdaljše, lahko skrajšalo, vendar se v konkretnem primeru ni. Zato je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je toženko kot podpisnico stare KP, ki je izstopila iz združenja pred prenehanjem veljavnosti, stara KP na podlagi tretjega odstavka 10. člena ZKolP zavezovala vse do 31. 12. 2015.

Ker toženka 19. 1. 2015, ko je bila sklenjena nova KP in 1. 2. 2015, ko je nova KP pričela veljati in se uporabljati (87. člen nove KP), ni bila več članica stranke kolektivne pogodbe, to je GZS, nova KP zanjo ni veljala vse do objave sklepa o razširjeni veljavnosti le-te v Uradnem listu RS. Po sprejemu sklepa o razširjeni veljavnosti nove KP (nova KP v 18. členu enako kot stara KP v četrtem odstavku 28. člena določa dveletno obdobje, v katerem delavec ne sme ponovno kršiti delovne obveznosti) je toženko zavezovala tudi ta, in sicer na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZKolP, ki določa, da kadar posameznega delodajalca zavezuje več kolektivnih pogodb iste vrste na isti ravni, se uporabljajo določbe, ki so za delavca ugodnejše.

Pripravila Marjeta Janežić, višja pravosodna svetovalka

na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!