Iz Delavske enotnosti, št. 28, leto 2017: Vlada naj čim prej pripravi zakon o dolgotrajni oskrbi!

31. 8. 2017

Postajamo vse starejši, vsak dan več ljudi potrebuje pomoč, država pa z zakonom o dolgotrajni oskrbi zamuja že dobro desetletje. ZSSS in Sindikat upokojencev Slovenije (Sus) zahtevata, da vlada ta zakon čim prej pripravi za javno obravnavo. Zgolj prerazporejanje denarja, s katerim razpolagajo socialne blagajne, ne bo zadosten odziv na probleme, ki pestijo starejše prebivalce.

Po besedah Dušana Semoliča, predsednika ZSSS, mora biti sprejetje tega zakona prioriteta te vlade, ki jo je dolžna uresničiti do konca svojega mandata. Za njegovo sprejetje je potrebna zlasti dovolj velika politična volja, ki je že desetletje ni. Slovenija je ta zakon dolžna sprejeti tudi zaradi opozoril Evropske komisije; vse druge njene naloge kar hitro udejanjimo, le za starejše ljudi politikom ni dovolj mar. Kar 60.000 starejših bo po nekaterih izračunih kmalu potrebovalo storitve iz naslova dolgotrajne oskrbe.

Francka Ćetković, predsednica Susa, je spomnila, da ta zakon nastaja skoraj desetletje, pa vendar še ni prišel v javno obravnavo. Spomnila je tudi, da si ta zakon kot štafetno palico podajajo ministrstvo za delo, skupnost socialnih zavodov, zveza društev upokojencev, ta zakon je bil zapisan tudi v več koalicijskih pogodbah. Sedanji sistem je neustrezen, pomoči potrebni so bolj ali manj odvisni od dobre volje organov in ljudi, še posebej od svojcev. Bilo je že veliko sestankov, tudi obljube so bile dane, vendar zakon še vedno ni prišel med ljudi.

Po mnenju Ćetkovićeve je vzrok za zavlačevanje najbrž v iskanju odgovorov na vprašanje, kje najti denar za dolgotrajno oskrbo, saj sredstva v socialnih blagajnah tega ne omogočajo. Oskrbni dan za težje primere stane lahko kar 20 evrov na uro, uporabnik naj bi plačal le do pet evrov, mesečno naj bi pomoč posamezniku stala kar 400 evrov. Po mnenju Ćetkovićeve bi bilo za dolgotrajno oskrbo najbolje uvesti posebno obliko dodatnega obveznega javnega zavarovanja. Preusmeritev dela sredstev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja problema ne bi rešila.

Franci Magister, podpredsednik Susa, je opozoril, da v Beli krajini domovi starostnikov niso polni, ker v sosednji Hrvaški našim starostnikom nudijo več sto evrov cenejšo oskrbo. Številni svojci zato svoje onemogle starše dajejo v zasebne domove na drugi strani Kolpe, čeprav tam niso deležni storitev iz naslova zdravstvenega zavarovanja.

Dolgotrajna oskrba je problem vseh generacij, je še poudaril Semolič, zato ga je vlada dolžna reševati v skupnem interesu.

F. K.

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!