Iz Delavske enotnosti, št. 29, leto 2017: OECD moti dodatek na delovno dobo

Čeprav OECD ne daje predlogov, ki bi odsevali politične mandate odločevalcev, je poudaril generalni sekretar Jose Angel Gurria, ta vlada dela po njegovem dobro. Javni dolg se zmanjšuje, brezposelnost tudi, gospodarska rast pa je višja. Toda, smo majhni in ranljivi, zato morajo biti reforme in prilagajanja stalnica. Hudič je v podrobnostih in »poslušnosti« naših odločevalcev.

Skrbijo nas lahko zlasti »dodatni novi izzivi«, s katerimi se bo treba v bližnji prihodnosti »aktivno soočiti« in ki jih je omenjala ministrica, z doseženim »zelo zadovoljna« Mateja Vraničar Erman. Napovedala je »nadaljnjo pot konsolidacije javnih financ«, nadaljnje zniževanje zadolževanja sektorja države, pereče je po njeno veliko število dolgotrajno brezposelnih in majhna zaposlenost starejših, pri javnih financah pa je »najbolj izpostavljeno področje strukturnih reform, ki so povezane z demografskimi spremembami oziroma staranjem prebivalstva«.

Ministrica meni, da so potrebni »nadaljnji koraki« na področju sprememb pokojninskega in zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe. Ob reformah je potrebna nadaljnja gospodarska rast, sta povedala tako ministrica kot generalni sekretar OECD.

Ministrica je »pozdravila« priporočila OECD za višjo gospodarsko rast in strukturne reforme. Jose Angel Gurria, ki je priporočila predstavil, je bil jasen. Ključni so zanj produktivnost, vzdržnost, vlaganje v vseživljenjsko učenje in seveda konkurenčnost. Plače bodo po njegovo rasle, če bo rasla produktivnost, na katero bi bilo treba vezati njihovo rast in ne na starost (dodatek na delovno dobo). OECD predlaga, da ta dodatek izbrišemo kot obvezo iz zakonodaje.

Nizka produktivnost dela, ki jo v Sloveniji ugotavlja OECD, je problem tako v storitvenem kot menjalnem delu gospodarstva, pravijo analitiki. Ekonomist Bogomir Kovač pa je za časnik Dnevnik opozoril na dejstvo, da nizka produktivnost ne pomeni, da ljudje ne delajo dovolj, ampak da delajo v prazno. Za to so po njegovo krivi delodajalci, ki povečini zaradi pomanjkanja znanja niso kos veščinam organizacije dela in jo nadomeščajo z večjo intenzivnostjo, ki pa delavke in delavce vodi v izgorelost.
Podjetja bi morala več vlagati v tehnologijo in človeški kapital, je na obisku v Sloveniji še opozoril Gurria. Zavedanja o tem, kako je pomembno vlaganje v ljudi, je pri nas premalo.

Javni dolg je treba po mnenju OECD še zmanjševati, in to pospešeno, učinkovito je treba zniževati javno porabo in pospešiti privatizacijo. Le malo podjetij naj bo po mnenju OECD strateških.

Pokojninski sistem mora biti učinkovit in stabilen. Zakonsko določeno upokojitveno starost je treba zvišati na 67 let in z ukrepi postopoma zviševati dejansko upokojitveno starost. Indeksacija pokojnin naj bo nižja, daljše delo naj bo spodbujeno.

Slovenija potrebuje tudi spodbujanje vseživljenjskega učenja in izboljšanje veščin delavk in delavcev. Več sprememb je potrebno tudi v šolstvu, ki naj bolj sledi potrebam gospodarstva oziroma trgu dela; tistim, ki se ne morejo šolati, ker so revni, pa naj se omogočijo študentska posojila.

Če vsega tega ne bo, bo potrebno dvigati davke, je opozoril Gurria, kar je po njegovem skrajni in neželen ukrep, ker vpliva na konkurenčnost.

Pripraviti se moramo tudi na digitalno prihodnost, smo slišali splošno navodilo. Gurria ga je podkrepil še s sloganom »boljše politike za boljše življenje v Sloveniji«.

Po odzivih naših odločevalcev se nam obeta pester dialog. Upanje za pokojninsko reformo dajejo vsaj smernice, ki so jih socialni partnerji sprejeli na podlagi pogajanj ob beli knjigi, potem ko so ta pogajanja tik pred poletnimi počitnicami prekinili in se odločili, da reformo prepustijo prihodnji vladi. »V kakšno smer bomo šli od nadaljnjega sodelovanja s socialnimi partnerji,« je bila previdna ministrica, ko je komentirala priporočila OECD, ki sežejo preko mandata te konkretne vlade. Po njenem so tudi na področju zdravja nekatere rešitve že uveljavljene, druge pa v različnih fazah sprejemanja. Ministrica je ugotovila tudi, da je treba »upoštevati realne razmere v državi in procese dogovarjanja in korakov, ki vodijo do posameznega cilja«. OECD-jevo poročilo nekaterih že sprejetih ukrepov in ukrepov, ki so že v fazah sprejema, še ne upošteva, je spomnila.

Ker je pričakovati, da bo napoved nove pokojninske reforme spet razburkala slovensko javnost, je bil Gurria diplomat in je poudaril, da ne bi smeli več govoriti o višanju upokojitvene starosti, ampak o podaljševanju pričakovane življenjske dobe.

Ta se povečuje zaradi izboljšanja naših življenj, zdravstvenega sistema ipd. Tako je v velikih državah v pokojninski sistem vgrajen sistem, ki povečevanje starosti spremlja stalno in ga tudi upošteva. Tako je ponekod meja upokojevanja že čez 67 let, je dejal. Reforme bi bilo treba na tem področju začeti že včeraj in jih na različnih področjih izvajati simultano, je poudaril.

Priporočila menda niso zavezujoča, doseženi cilji pa so seveda tisto, kar se od nas pričakuje. OECD ima številne odgovore kako, vprašanje pa je, koliko bodo naši odločevalci »poslušni«. Prihodnje leto bodo parlamentarne volitve in zelo pomembno bo, kdo bo na oblasti takrat, ko bo »treba« izvesti spet nove, še bolj radikalne reforme. Teh, kot kaže, še zlepa ne bo konec, saj menda živimo v svetu, kjer se je menda treba nenehno prilagajati. A komu in čemu?

Mojca Matoz

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!

Share