Iz Delavske enotnosti, št. 39, leto 2017: Božičnico naj letos dobijo vsi

23. 11. 2017

»Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGiT) poziva delodajalce, da po zelo uspešni sezoni gostinsko turističnim delavkam in delavcem izplačajo božičnico,« je na sredini novinarski konferenci tega sindikata dejala njegova generalna sekretarka Karmen Leban.

Po njenih besedah v sindikatu razpolagajo z informacijami, da nameravajo božičnico letos izplačati v večini večjih turističnih podjetij. »Iskreno upam, da bodo letos božičnico, ki bo znatno večja, prejeli vsi zaposleni,« je dejala Lebanova. Lani je namreč prejelo božičnico manjše število zaposlenih v panogi, povprečno pa je znašala 175 evrov.

Lebanova in sekretarka območnega odbora SGiT Podravja in Koroške Breda Črnčec sta povedali tudi, da bodo za dvig plač v panogi imeli v četrtek zadnji krog pogajanj, ki so se začela oktobra. Izrazili sta upanje, da bodo delodajalci pristali na v pogajalski skupini praktično že usklajen predlog povišanja plač.

SGiT je od delodajalcev zahteva dvig vseh osnovnih plač v dejavnosti gostinstva in turizma ter dodatno povečanje plač vsem tistim, ki delajo v neenakomerno razporejenem delovnem času. »Pogajanja so se začela uspešno in iskreno upamo, da se bodo tako tudi končala. Pogajalska skupina se je trudila najti prave rešitve, ki bodo v korist vsem, tako zaposlenim kot delodajalcem, ki zelo dobro vedo, da se nizke plače v dejavnosti kljub bistveno izboljšanim rezultatom poslovanja v dejavnosti niso zvišale že pet let,« je dejala Lebanova.

Povprečna plača v gostinstvu in turizmu je leta 2016 znašala 1.099,80 evra bruto (755,49 evra neto) oziroma 68,5 odstotka povprečne plače v Sloveniji. V prvih šestih mesecih letošnjega leta pa se povprečna plača v dejavnosti kljub izvrstni sezoni in velikemu številu prerazporejenih ur ni skoraj nič povišala, saj je znašala le 68,7 povprečne plače v Sloveniji. Zato ni čudno, da gostinsko-turistični delavci množično odhajajo v tujino, podjetja pri nas pa se pritožujejo zaradi pomanjkanja kadrov.

Kot je dejala Lebanova, so v SGiT neprijetno presenečeni in razočarani nad dejstvom, da se plače gostinsko-turističnim delavcem v veliki večini podjetij na osnovi njihovih podjetniških kolektivnih pogodb še niso spremenile oziroma povišale, temveč v podjetjih čakajo na povišanje najnižjih osnovnih plač v kolektivni pogodbi dejavnosti. »Prav tako smo ogorčeni, ker v nekaterih podjetjih delavcem še vedno niso plačali prerazporejenih ur, ki so se jim nabrale v letošnjem letu. Koristiti pa jih ne morejo, ker kadrov ni dovolj,« je dejala Lebanova.

Na novinarski konferenci sta Lebanova in Črnčečeva opozorili tudi na sporno uredbo, po kateri morajo zdravilišča plačevati nerazumno visoko koncesnino za uporabo termalne vode. Lanski podatki iz nerevidiranih poslovnih izidov kažejo, da je strošek koncesnine pri mnogih zdraviliščih presegel odstotek letnih prihodkov, pri nekaterih pa celo več odstotkov. »Namesto zaposlenim, ki si za trdo opravljeno delo in nenormalno povečan obseg oddelanih delovnih ur zaslužijo povišanje plač v svojih podjetjih, saj sredstva za to so, bo težko prislužen denar zaradi nerazumne uredbe odtekal v proračun,« je dejala Lebanova. »V SGiT od vlade pričakujemo, da bo ekscese preprečila z določitvijo ′kapice′ za najvišjo možno koncesnino v višini enega odstotka letnih prihodkov uporabnikov termalne vode. Pričakujemo, da bo vlada še ta mesec sprejela predlog ministrstva za gospodarstvo. Od poslovodstev zdraviliških družb pa pričakujemo, da bodo na ta način prihranjene sredstva v celoti porabila za stimulacijo zaposlenih – bodisi za povečanje plač, za izplačilo božičnice ali za izplačilo nagrade za uspešno poslovanje.«

Lebanova in Črnčečeva sta ob tem poudarili, da bo SGiT v najbližji prihodnosti organiziral protestni shod pred vladno palačo, če vlada ne bo še ta mesec izpolnila pričakovanj zaposlenih v gostinstvu in turizmu ter članov SGiT.

V SGiT pričakujejo tudi, da se bodo po sprejetju aneksa o dvigu plač začela tudi pogajanja za novo kolektivno pogodbo dejavnosti. Industrijski in storitveni sindikati v okviru ZSSS si že dalj časa prizadevajo za uvedbo novega plačnega sistema, po katerem bi povečali najnižje osnovne plače tako, da bi minimalna plača predstavljala najnižjo osnovno plačo za prvi tarifni razred.

V sindikatu prav tako pričakujejo, da bodo z novo kolektivno pogodbo rešili problem delovnega časa, ki je v panogi zelo pereč. V številnih podjetjih pa je problematičen tudi odnos predpostavljenih do delavcev. »Marsikateri delavec se preprosto v službi ne počuti dobro, temveč je preobremenjen, živi v stresu in strahu, nihče ga ne pohvali, vsi od njega samo zahtevajo,« je dejala Lebanova. »Podjetja veliko premalo pozornosti posvečajo dobremu počutju svojih delavcev, vse premalo je tudi drobnih pozornosti, ki nič ne stanejo, so pa neprecenljive, zlasti v turizmu, kjer je zadovoljstvo gostov v veliki meri odvisno od zaposlenih.«

Na koncu je Črnčečeva predstavila še probleme, s katerimi se srečujejo gostinsko-turistična podjetja v vzhodni Sloveniji. Od tam jim delavci množično uhajajo v Avstrijo. Zato ta čas primanjkuje v tem delu Slovenije blizu tisoč kuharjev, natakarjev in drugih gostinsko turističnih delavcev. V Sloveniji pa jih bo kmalu primanjkovalo več tisoč.

T. K.

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!

Share