Iz Delavske enotnosti, št. 43, leto 2017: Zahtevajo osem odstotkov, ki jim jih je vzel Zujf

21. 12. 2017

Na pogajanjih sindikatov javnega sektorja z vlado je treba najprej doseči, da se osnovne plače vsem javnim uslužbencem dvignejo za osem odstotkov. Vlada jih je namreč javnim uslužbencem odvzela ob sprejemu zakona o uravnoteženju javnih financ (Zujf) leta 2012.

To so poudarili na seji republiškega odbora Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije (SZSSS), ki je bila na začetku tedna v Mariboru. Kot je dejal predsednik tega sindikata Aleksander Jus, nekateri zaposleni v zdravstvu in socialnem skrbstvu takratnega znižanja plač niso tako močno občutili, ker so dobili poplačano tretjo in četrto četrtino za odpravo plačnih nesorazmerij, kar jim je država dolgovala že od leta 2008. To pa ne pomeni, da so na oškodovanje pozabili. Kot je poudaril Jus, je država z Zujfom oškodovala vse zaposlene v javnem sektorju, zato bi morala to najprej odpraviti oziroma popraviti. Po tem pa bi se morala lotiti odprave plačnih anomalij v javnem sektorju.

Kot je dejal Jus, so v sindikatih javnega sektorja izračunali, da bi za odpravo plačnih anomalij samo do 26. plačnega razreda potrebovali 140 milijonov evrov. Za odpravo teh anomalij je država pred časom namenila 72 milijonov evrov, vendar ji ni uspelo odpraviti vseh. Kot je dejal Tomislav Ritonja iz Zdravstvenega doma v Črnomlju, so denimo še vedno prikrajšane snažilke, saj so njihove osnovne plače pod minimalno. Nižje odnosne plače imajo še vedno vsi do 17. plačnega razreda. Za odpravo plačnih anomalij od 26. razreda naprej pa ima država na voljo samo nekoliko več kot osem milijonov evrov, kar po besedah Jusa še zdaleč ne bo dovolj.

Udeleženci v razpravi so se spraševali, ali ne bodo s tem, ko naj bi nekaterim iz višjih plačnih razredov zvišali plače za dva do tri plačne razrede, nastala nova nesorazmerja. Ali ne bodo s tem ponovno sprožili učinka domin, ker se bodo počutili prikrajšane vsi do 26. plačnega razreda.

Po besedah Jusa so sedaj pogajalci za odpravo plačnih anomalij v javnem sektorju na treh bregovih – na eni strani je vlada, na drugih dveh pa sindikati, saj se jim doslej ni uspelo poenotiti. Kot je dejala Nataša Malner iz Doma upokojencev v Kranju, ki skupaj z Jusom sodeluje na pogajanjih, so ta zelo zahtevna. Z nekaterimi sindikati je težko uskladiti stališča, saj se za svoje pravice borijo tudi samostojno, mimo skupnih pogajanj. Policijski sindikati pa na pogajanjih sploh ne sodelujejo.

Člani republiškega odbora so razpravljali tudi o tem, ali naj svoje zahteve podkrepijo s stavko, saj so jo nekateri sindikati v javnem sektorju že napovedali.
Lojz Horvat iz zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja iz Dornave je dejal, da so doslej delavci tega zavoda sodelovali v dveh stavkah javnega sektorja, vendar v resnici velika večina delavcev ni mogla ustaviti dela, saj bi s tem prizadeli svoje varovance. Jani Brumen iz Doma starejših občanov v Ljutomeru je opozoril, da tudi v njihovem zavodu ne morejo prekiniti dela. Lahko pa na druge načine izrazijo svojo voljo – denimo s plakati, z izražanjem javne podpore stavkajočim in podobno. Zoran Brecelj iz UKC Maribor pa je opozoril, da številni člani in drugi zaposleni v zdravstvu in socialnem skrbstvu ta hip še niti ne vedo natanko, za kaj konkretno bi stavkali. Po širši razpravi so sklenili, da stavke ne bodo organizirali, stavkajoče v drugih dejavnostih pa bodo podprli z javno izjavo.

V sklepnem delu seje se je članom republiškega odbora SZSSS pridružila tudi predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Kot je dejala, so v okviru ZSSS pripravili dva posveta o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju zanjo. Čeprav so imeli nanj precej pripomb, so v Sindikatu upokojencev Slovenije ocenili, da bi bilo dobro, če bi ga poslanci sprejeli. V nekaterih drugih sindikatih pa so bili bolj zadržani, ker je zakon še v marsičem nedorečen. Vse pa kaže, da vlada predloga zakona ne bo poslala v državni zbor, ker pri nas običajno zadnje leto pred volitvami pride do zakonodajnega krča, kar je poseben problem.

Kljub temu v ZSSS pričakujejo, bo naslednje leto sprejeta novela zakona o minimalni plači, po kateri naj bi se minimalna plača občutneje dvignila, na novo pa naj bi določili tudi način usklajevanja minimalne plače. V ZSSS pričakujejo predlog ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v tej smeri. Kot je dejala Jerkičeva, pa niso problem samo minimalne plače, temveč tudi osnovne plače po kolektivnih pogodbah, ki so prenizke.

Na koncu je Jerkičeva člane republiškega odbora SZSSS seznanila tudi z načrtovano združitvijo ZSSS in Pergama. Kot je dejala, se bosta najprej združili obe konfederaciji, posamezni sindikati dejavnosti pa se bodo združili oziroma uskladili kasneje ali pa tudi ne, odvisno od konkretnih dogovorov. Poudarila je, da so se v zvezi s tem dogovorili za načelo prostovoljnosti.

Jerkičeva je članom republiškega odbora zaželela, da bi imeli v novem letu veliko pozitivne energije, ki je nujna za uspešno sindikalno delo. Zbranim sta za sindikalno delo v tem letu čestitala tudi nekdanja predsednik in predsednica SZSSS Erih Šerbec in Darinka Avguštiner ter jim zaželela veliko uspehov v novem letu.

T. K.

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!