Iz Delavske enotnosti, št. 6, leto 2017: Napačno izračunavanje plač

17. 2. 2017

»Veliko sindikalnih zaupnikov in članov sindikata ter drugih delavcev živi v prepričanju, da je njihova plača na plačilni listi pravilno izračunana,« pravi strokovna delavka v območni organizaciji ZSSS Podravja in Koroške Jolanda Lašič, ki se že vrsto let med drugim ukvarja tudi s plačno politiko. »Seveda to ni vedno res!«

Kot pravi Lašičeva, ni malo primerov, ko delodajalci delavkam in delavcem plač ne obračunavajo pravilno. »Pri nas izračunavanje plač urejajo številni zakoni in drugi predpisi, ki so zapleteni, še zlasti v javnem sektorju. Zato velika večina zaposlenih ne zna na svoji plačilni listi preveriti, ali jim je delodajalec pravilno obračunal in izplačal plačo. Zanimivo je, kako brezbrižen odnos imajo nekateri delavci do svojih plačilnih list: na hitro jo pogledajo, da vidijo, koliko znaša izplačilo plače, nato pa jo pospravijo v žep in je nikoli več ne pogledajo. Številni delavci plačilne liste celo zavržejo in jih ne hranijo, čeprav je to v današnjih časih nujno,« pojasnjuje sogovornica.

Po mnenju Lašičeve marsikateri delodajalec v zasebnem sektorju neznanje delavcev izkorišča in delavcem zavestno izplačuje nižje plače, kot bi jim jih po zakonih in kolektivnih pogodbah moral. V javnem sektorju pa je drugače, saj marsikateri računovodja zares ne pozna vseh zakonov in predpisov, ki urejajo plače javnih uslužbencev. Že sama ureditev obračunavanja in izplačevanja plač v javnem sektorju je zapletena, dodatno pa se zapleta, ker se nekateri predpisi, najprej zaradi sprejema Zakona o uravnoteženju javnih financ, zdaj pa zaradi postopnega ukinjanja varčevalnih ukrepov, kar naprej dopolnjujejo oziroma spreminjajo. Zato v javnem sektorju prihaja do napak pri izračunavanju plač največkrat zaradi nepoznavanja ali napačnega tolmačenja zakonov in predpisov.

»Da imajo računovodje v javnih zavodih zares probleme s poznavanjem predpisov na področju plačne politike, kaže tudi dejstvo, da vse pogosteje kličejo na sindikat in prosijo za informacije in pojasnila,« pravi Lašičeva. »Očitno to opažajo tudi naši člani in zaupniki v javnem sektorju, saj nas vse pogosteje prosijo, naj preverimo njihove plačilne liste.«

Lašičeva je v zadnjem času na prošnjo sindikalnih zaupnikov ali prizadetih članov sindikata preverila plačilne liste in izplačevanje plač v več javnih zavodih na območju Podravja in Koroške. »Izkazalo se je, da je takrat, ko delavci posumijo o pravilnosti izplačevanja plač, običajno nekaj zares narobe. Kar v devetdesetih odstotkih primerov, ki sem jih v minulih mesecih obravnavala, se je izkazalo, da so se delodajalci pri izračunu plače javnega uslužbenca zmotili.«

 

Da gre za posebno vrsto napak, kaže to, da se računovodje delodajalcev pri izračunavanju plač zelo redko zmotijo v škodo plačnika.

 

»V zasebnem sektorju ugotavljam, da zadnja leta delodajalci najbolj pogosto kršijo predpise o delovnem času, predvsem se zlorablja ureditev razporejanja delovnega časa,« pravi Lašičeva. Po njenih besedah kar precej delodajalcev kuje dobičke na račun tega, da delavci delajo več ur, kot bi jih po predpisih lahko, in več, kot jim jih plačajo.

Lašičeva je prepričana, da bi morali biti vsi sindikalni zaupniki tako usposobljeni, da bi lahko vsaj v grobem preverili, ali v njihovem podjetju oziroma zavodu pri izračunavanju plač kaj ni v redu. Tudi za člane sindikatov bi bilo koristno, če bi poznali vsaj osnove plačne politike, saj se delodajalci potem ne bi mogli več tako sprenevedati in kršiti predpisov.

Zato Lašičeva za sindikalne zaupnike in funkcionarje ter druge člane občasno izvaja seminarje o plačni politiki. Udeležencem na seminarjih najprej razloži osnove plačne politike, nato pa obvezno predstavi obračun plače in nadomestil plače na plačilni listi. Ugotavlja, da delavke in delavci z velikim zanimanjem spremljajo njena pojasnila, zlasti ko jim na konkretnem primeru na plačilni listi podrobno predstavi obračun plače. Takrat običajno pride tudi do največje razprave.

Kot pravi Lašičeva, je zanimivo, da se delodajalci pri izračunavanju plač skoraj nikoli ne zmotijo v svojo škodo. Tudi to kaže, da postaja napačno obračunavanje plač tudi bolj prefinjena oblika goljufanja delavk in delavcev.

»Pri nas smo kot družba preveč strpni do marsikatere slabe prakse, recimo do zlorabe alkohola, do nasilja v družinah, do kršenja delavskih pravic in podobno. Med drugim smo preveč strpni tudi do napačnega izračunavanja plač. Do vseh teh slabih praks bi morali razviti ničelno toleranco,« je prepričana Lašičeva. Seveda pa bi morali tudi tisti, ki sprejemajo predpise na tem področju, že ob njihovem snovanju razmišljati o tem, kako jih bo mogoče čim bolj enostavno uresničevati in preverjati v praksi.

T. K.

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!

Save

Save

Share