Naj bo izobraževanje čim bliže potrebam članstva – Pogovor z Lauro Weber

5. 10. 2020

Laura Weber je v ZSSS nedavno prevzela skrb za področje izobraževanja. To ji je zelo blizu »na različne načine«, pravi, saj ima izkušnje z več plati. Po izobrazbi profesorica latinskega in francoskega jezika se je tudi že konkretno preizkusila v vlogi izobraževalke, kot predavateljica v šoli in po podjetjih, instruktorica, trenerka … Izkušnje nabira tako v Sloveniji kot v tujini.

Odrasle motivirati za izobraževanje je še poseben izziv. Kako se ga je po tvoje treba lotiti?

Se strinjam, to je največji izziv. Vseživljenjsko učenje mora postati konstanta, ne le v sindikatih. To bogati vsakega posameznika, hkrati pa se v službah in sicer v naših življenjih srečujemo s tako velikimi napredki, da se temu ne moremo izogniti. Lahko gre za na videz majhne stvari, kot je sledenje uporabni tehnologiji, so pa to tudi lahko nove veščine, kompetence, ki jih potrebujemo za delovanje.

Če te na videz majhne stvari nekaj časa zanemarjaš, lahko prideš do tega, da to ni več obvladljiva količina znanja. Če bi  zdaj na primer nekdo sedel prvič za računalnik, bi se moral veliko naučiti. Meni je ena bolj šokantnih novic, da se je med korono veliko starejših lotilo prvič dvigati denar na bankomatu, kar je mnogim nekaj čisto vsakdanjega.

Kaj to pomeni za sindikaliste? Potrebujemo znanja tako o zakonodaji kot pri uporabi t. i. mehkih veščin.

Imamo nabor tem, s katerimi se stalno srečujemo pri svojem delu in znotraj njih moramo narediti kakšen korak več. Prizadevati si moramo tudi več za to, da se tudi profesionalni sindikalisti malo bolj odpremo. Eden takšnih korakov je denimo večji poudarek na področju duševnega zdravja in psihosocialnih tveganj ali pa delo preko platform ‒ treba je vedeti, kako funkcionira in kaj pomeni s stališča delavskih pravic.

Znotraj organizacije moramo delati na sebi in s tem biti vzor za naše člane. Tudi od njih se zahtevajo nove prilagoditve in tisti, ki sledijo trendom, bodo imeli prednost v svetu dela.

Bo sindikalna akademija kot dolgoletna sopotnica ZSSS, ki je bila zgled tudi sindikatom v tujini, ostala?

Sistema sindikalne akademije ne bi spreminjala, saj je odlično zastavljen. Želim dodati nove teme in drugačne poudarke. Prilagoditi pa bo treba način podajanja znanja. Delno bo tudi v e-obliki, a ne izključno, saj smo ljudje zelo različni in imamo različne potrebe, možnosti.

Treba bo narediti korak bližje članom in videti, kdaj jim ustreza urnik izobraževanja v živo, biti bolj prožni. Moj pomislek je, da mogoče nimajo vsi, ki bi jih izobraževanje zanimalo, za to na razpolago sindikalnih ur, ki bi jih lahko uporabili. Delati moramo, da jih bodo imeli. Poudarek mora biti tudi na tem, kako se znanje podaja, na pristopih. Pomemben je andragoški aspekt.

Izobraževanje za vse

Že ko je delala na območni organizaciji, je Laura Weber poučevala nemščino za zaposlene v družbi z nemškim lastnikom, kjer je bil pogoj za napredovanje določena stopnja znanja tega jezika. Za člane sindikata je bil ta tečaj bistveno cenejši kot za nečlane. Delavke in delavci v tej firmi so si namreč težko privoščili drage tečaje jezika, te so delodajalci omogočili le vodilnim kadrom. To je po mnenju naše sogovornice splošen problem, s katerim se v ZSSS že ukvarjamo, tudi pri sodelovanju z ljudskimi univerzami preko regijskih mrež v okviru projekta za krepitev socialnega dialoga (več na spletni strani ZSSS). »Že srednji vodilni sloj ne pride v firmah do izobraževanj. In tukaj vidim našo veliko nalogo; da jih mi izobražujemo in da vztrajamo pri tem, da delodajalci izobražujejo vse svoje delavce,« pravi.

Gradiva, predavatelji … se bomo v ZSSS naslonili izključno na lastne vire?

Začeli bomo s tem, kar imamo. Imamo odlične strokovnjake, predavatelje, ki so na svojem področju zelo kompetentni. Predvsem pri »naših temah« nima smisla iskati zunanjih strokovnjakov. Za kakšne novejše, drugačne teme, ki jih znotraj ne pokrivamo, pa bomo seveda poiskali zunanje predavatelje.

Izobraževanje mora biti tako kot komuniciranje stvar »cele hiše«. Kako to doseči?

Zelo bi rada, da bi se vsi v ZSSS zavedali pomena izobraževanja, ne samo za nas, ampak tudi za delavke in delavce. Mi jih moramo podučiti o njihovih pravicah, če hočemo doseči, da bodo prepoznali kršitve. V bistvu je naša glavna naloga, da jim damo toliko podlage, da bodo sploh prepoznali pomembnost sindikalnega dela. Če nekdo ne ve, kakšne so pravice in s tem, kdaj so mu kršene, se bo težko boril zanje.

Tisti, ki se izobraževanja v ZSSS udeležijo, so že naredili prvi korak. Kaj pa tisti, ki niti tega ne naredijo ali pa niti ne vedo, da imajo to možnost?

Sama vidim veliko povezavo med izobraževanjem, komuniciranjem, včlanjevanjem, promocijo sindikalizma. Izobraževanja ne vidim ozko, ne vidim le sindikalne akademije, ki je zagotovo ena glavnih točk, to mora iti znotraj organizacije širše. Najti mora pot tudi na primer v glasilo Delavska enotnost. Tudi informiranje je podajanje znanja.

Organizirano izobraževanje je lahko tudi prednost ZSSS. Se strinjaš s tem?

Absolutno. To je velika moč. Zgodovina kaže, da so tam, kjer so želeli oblastniki omejevati ljudi, vedno omejili dostop do znanja in izobraževanja. V znanju je v resnici moč. Dejstvo je, da tega, kar znam, mi res ne more nihče vzeti. In zagotovo je tudi lažje voditi podjetje z delavci, ki se ne zavedajo ne svojih pravic ne svoje moči, kot tiste, kjer vsi vedo, kakšne so njihove pravice in kako jih uveljaviti.

 

Bo izobraževanje ZSSS potekalo tudi na terenu, bo organizirano za posamezne dejavnosti, regije, tudi poklice, celo delavke in delavce po firmah?

Želela bi si, da bi bilo vse, kar bomo delali, čim bliže potrebam članstva. Dogodke bomo seveda organizirali povsod in za tiste, ki bodo čutili potrebo. Ne smemo pa vseeno zanemariti tega, da bodo ta izobraževanja dostopna tudi vsakemu posamezniku.

Sindikalna akademija

»Nikoli nisi prestar/a, da si postaviš nov cilj ali sanjaš nove sanje.« C. S. Lewis

Lepota vseživljenjskega učenja je v tem, da zajema veliko širino znanja in je koristno tako za osebnostno rast kot tudi za rast skupnosti.

Zajema kompetence, ki jih potrebujemo za boljše rezultate na delovnem mestu, mehke veščine, ki nam pomagajo pri medsebojnih odnosih, osvajanje sodobne tehnologije, ki nam omogoča nove možnosti in nas približa mlajšim generacijam, ki odraščajo v dobi novih tehnologij in jim je raba le-teh samoumevna. Prav tako pa vključuje učenje novih jezikov, ki nam približajo druge kulture, veščine, ki nam popestrijo prosti čas, ali pa samo zanimivo informacijo, ki nam za trenutek razširi obzorje.

V Sindikalni akademiji se posvečamo predvsem temam, ki so povezane z delovnim razmerjem in sindikalnim delom. Tudi na spletni strani ZSSS boste izvedeli za vse seminarje Sindikalne akademije, hkrati pa bomo predstavili tudi druge izobraževalne programe, izpostavili zanimivosti, tako ali drugače povezane s sindikalnim delom, in kdaj pa kdaj tudi poročali s kakšnega seminarja.

Želim si, da bi vsakič izvedeli kaj novega …

Laura Weber

So pa takšni dogodki priložnost za izmenjavo izkušenj in razbijanje stereotipov med dejavnostmi, poklici …?

Tudi izmenjava izkušenj je lahko pomembna. Kar si želim malo bolj pripeljati v izobraževanje v ZSSS, je mednarodni vidik. Ne gre le za izkušnje iz tujine, ampak tudi za to, da se srečajo tudi sindikalisti iz različnih držav tako znotraj sektorja ali širše. Tudi z Evropskim sindikalnim inštitutom (Etui) sem že sodelovala, ne samo kot udeleženka njihovih izobraževanj, ampak tudi kot predavateljica in so-trenerka na njihovih izobraževanjih. Potekajo dogovori, da bi še letos izpeljali pilotni projekt, pri katerem bi skupaj s Španci in Italijani organizirali izobraževanje na daljavo.

Za mano je tudi že Etuijevo šolanje mladih sindikalnih voditeljev; moja želja je, da bi opravila tudi njihovo tristopenjsko šolanje za trenerje. Ideja je, da bi ta Etuijev koncept predavatelja in trenerja pripeljali tudi v ZSSS. Predavatelj je namreč strokovnjak na svojem področju in ni prav, da od njega pričakujemo tudi organizacijo ali vodenje izobraževanja.

Torej se tvoje šolanje nikoli ne ustavi?

To je to. Ne moremo o izobraževanju samo govoriti, treba ga je tudi živeti (smeh). Lahko že imam nekaj izkušenj, a to ne pomeni, da ni mogoče znanja še nadgraditi. Obstaja sto in en način, kako se ljudje učimo. Najlažje je ena na ena. Eden bistvenih izzivov današnjega časa pa je, kako čim bolj kakovostno in čim bližje izobraževati na daljavo.

Mojca Matoz

Delavska enotnost

Ta intervju je izšel v najnovejši, drugi septembrski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!