Dobro je vedeti: Kaj dejansko prinaša spremenjena pokojninsko-invalidska zakonodaja?
8. 10. 2025
Državni zbor je v četrtek, 18. septembra, z 49 glasovi za in enim proti potrdil pokojninsko reformo, ki prinaša dostojnejše pokojnine za najranljivejše delavce in delavke ter bolj vzdržno pokojninsko blagajno ob skorajšnjem demografskem prehodu.
Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O) zahtevano upokojitveno starost od leta 2028 zvišuje za tri mesece letno in od leta 2035 znaša za tiste s 40 leti pokojninske dobe 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Ob tem so predvidene nekatere izjeme, ohranja pa se pogoj 40 let delovne dobe. Obenem se zvišuje odmerni odstotek za izračun pokojnine, ki bo pri 40 letih delovne dobe znašal 70 odstotkov, z delom po 40 letih pa ga bo mogoče še zvišati, za 3 odstotke letno. Obenem se referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove z najboljših 24 let podaljšuje na 40 let, pri čemer se odšteje pet najslabših let.
Spreminja se tudi način usklajevanja pokojnin. Te so se doslej usklajevale po razmerju 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov inflacije. V naslednjih desetih letih se bodo usklajevale v razmerju 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 50 odstotkov inflacije, nato pa bo postopoma do leta 2045 razmerje prešlo na 80 odstotkov inflacije in 20 odstotkov rasti povprečne bruto plače. Z novelo se v zakon vnašajo določbe o letnem dodatku, ki ga bodo upokojenci prejeli po progresivni lestvici. Uvaja se tudi pravica do zimskega dodatka, ki bo v enotnem znesku za vse upokojence izplačan že letos, če bo zakon potrjen na naknadnem zakonodajnem referendumu. Zbiranje podpisov od 8. oktobra izvaja Delavska koalicija, zbor nekaterih sindikatov in civilnodružbenih organizacij. Po njihovi oceni bosta podaljševanje upokojitvene starosti ter drugačen izračun pokojnin povzročila nižanje vrednosti pokojnin tako sedanjih kot bodočih upokojencev.
Pokojninska reforma je družbeni kompromis
Predlog novele pokojninskega zakona ZPIZ-2O je rezultat kompromisa med socialnimi partnerji, ki ga narekujejo predvsem demografske spremembe, s katerimi se sooča Slovenija. Projekcije kažejo, da bo indeks staranja do leta 2033 dosegel vrednost 200, kar pomeni, da bo število starejših od 65 let dvakrat večje od števila otrok pod 18. letom starosti. Že leta 2030 bo četrtina prebivalstva starejša od 65 let, po letu 2055 pa kar tretjina. Hkrati se podaljšuje življenjska doba, kar povečuje pritisk na pokojninsko blagajno, saj razmerje med zavarovanci in upokojenci postaja vse manj ugodno. Če trenutno za pokojnino enega upokojenca dela 1,5 delavca, se bo to razmerje do leta 2040 postopoma znižalo na 1,2 delavca.
Proces oblikovanja reforme se je začel leta 2023, ko je ekonomsko-socialni svet ustanovil stalno pogajalsko skupino. Vanjo so bili imenovani tudi predstavniki ZSSS. Sledilo je več kot dvajset krogov pogajanj, v katerih so se oblikovala izhodišča za spremembe zakonodaje.
Cilji ZSSS so bili jasni: zagotoviti dolgoročno vzdržno financiranje sistema, izenačiti prispevne stopnje delodajalcev in delavcev, izboljšati dostop do dodatnega pokojninskega zavarovanja, ohraniti pravico do starostne pokojnine po 40 letih dela ter izboljšati pogoje upokojevanja za delavce v industriji in storitvah, ki opravljajo težka fizična dela. Prav tako smo med ključne zahteve uvrstili ustrezno usklajevanje pokojnin, zmanjšanje delovnih obremenitev starejših ter izboljšanje invalidskih pokojnin in nadomestil. Pogajanja so dosegla vrhunec marca 2025, ko je predsedstvo ZSSS po razpravi potrdilo dogovor, javni podpis dogovora med vlado in socialnimi partnerji pa je sledil 2. aprila 2025.
Dogovor med vlado in socialnimi partnerji je bil ključen mejnik, saj so se vse strani zavezale k skupnemu cilju – zagotoviti finančno vzdržnost pokojninske blagajne ter hkrati ohraniti dostojne pokojnine. V dogovoru je zapisano, da bo vlada v celoti spoštovala dosežene rešitve in jih vključila v zakonodajni predlog, socialni partnerji pa smo se zavezali, da bomo javno podprli spremembe in se vzdržali dejanj, ki bi lahko ogrozila njihovo sprejetje. Dogovor je poleg finančnih vprašanj izpostavil tudi pomen preglednosti sistema, krepitev zaupanja zavarovancev ter poenostavitev pravil, kjer je to mogoče. Rezultat pogajanj je zakonodajni predlog, ki je bil usklajen v državnem zboru in sprejet 18. septembra 2025.
Uspešna implementacija sprememb pokojninsko-invalidskega zakona je povezana tudi z uspešnim črpanjem evropskih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost po pandemiji (NOO), kjer ima Slovenija na voljo 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde evrov posojil, ki jih mora porabiti do konca prihodnjega leta za izvedbo reform in naložb. Reforma pokojninskega sistema je v tem okviru umeščena kot strukturni ukrep za zmanjšanje negativnih učinkov staranja prebivalstva in zagotavljanje dolgoročne odpornosti trga dela in povezana s širšim ciljem evropskega okrevanja po pandemiji, ki stavi na finančno stabilnost, socialno varnost in prilagoditev demografskim spremembam, ki bodo močno zaznamovale prihodnja desetletja.
Zakonske novosti: koraki k dostojnim pokojninam in pravičnejšemu sistemu
Novosti, ki jih prinaša ZPIZ-2O, so zasnovane kot dolgoročni paket ukrepov, ki se uvajajo postopno. Prehodno obdobje bo trajalo od leta 2026 do 2034, pri čemer bodo tisti, ki bodo do 31. decembra 2025 že izpolnili pogoje, lahko izkoristili »stara pravila« tudi kadarkoli pozneje. V letih 2026 in 2027 ne bo sprememb pri upokojitvenih pogojih, a bodo že veljale izboljšave pri odmeri pokojnin. Nato se bo starost za upokojitev vsako leto zvišala za 3 mesece, dokler ne bo leta 2035 uveljavljena nova ureditev: 62 let za tiste s 40 leti pokojninske dobe in 67 let za tiste z najmanj 15 leti pokojninske dobe.
Novela zakona torej zagotavlja delavcem, ki jim bo v naslednjih letih uspelo zbrati 40 let pokojninske dobe, da bodo lahko v povprečju uveljavili pokojnino pri enaki dejanski starosti kot doslej. Statistika namreč kaže, da 80 odstotkov delovno aktivnih oseb pri nas trenutno zbere 40 let pokojninske dobe šele pri starosti 62 let, zato se praviloma upokojijo pri starosti 62 let, ki bo po novem najnižja upokojitvena starost. Postopni dvig upokojitvene starosti s 60 na 62 let na koncu osemletnega prehodnega obdobja ogromni večini zaposlenih ne bo bistveno spremenil dejanskega datuma upokojitve. Kdor pa bo upravičen do olajšav na račun otrok, vojaškega roka in zavarovalne dobe pred 20. rojstnim dnevom, se bo seveda še vedno enako kot doslej lahko upokojil tudi pred 62. letom.
Odmera pokojnin
Pokojninska reforma občutno izboljšuje odmero pokojnin. Za 40 let pokojninske dobe bo od leta 2034 dalje znašala 70 odstotkov pokojninske osnove (namesto dosedanjih 63,5 odstotka), pri čemer se bo upokojencem za prvih 15 let pokojninske dobe odmerila v višini 30 odstotkov, nato pa se od leta 2028 postopoma dvigovala, s sedanjih 1,36 odstotka na 1,6 odstotka.
V praksi bo to pomenilo, da bodo pokojnino v višini 70 odstotkov pokojninske osnove prvi deležni delavke in delavci, ki se bodo s polno pokojninsko dobo upokojili leta 2035, saj bo odmera v prehodnem obdobju do leta 2034 rasla postopoma.
Vsako dodatno leto po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe bo bodočemu upokojencu oz. upokojenki prineslo dodatne 3 odstotke višjo odmero. To pomeni, da bo na primer za osebo pri 43 letih pokojninske dobe odmera znašala 79 odstotkov pokojninske osnove. Ta se bo izračunavala po novem modelu, in sicer ne več za 24 najboljših let, temveč za 40 najboljših let, minus 5 najslabših.
Reforma bo tako najbolj izboljšala gmotni položaj bodočih upokojencev, ki so se zaposlili kot najstniki, vse življenje opravljali težka fizična dela in prejemali minimalno plačo. Tem bo zajamčena pokojninska osnova najmanj v višini 75 odstotkov povprečne plače, kar bo zanje pomenilo bistveno višje pokojnine kot doslej. Zagotovljena pokojnina za 40 let pokojninske dobe bo od 1. januarja 2026 dalje 785 evrov.
Starši in naborniki
Pokojnino si bodo lahko zvišali tudi starši otrok ali osebe, ki so služile obvezni vojaški rok. Naborniki si bodo odmero lahko zvišali do 1,6 odstotka za služenje od 12 do 15 mesecev, starši otrok pa za 1,6 odstotka za vsakega otroka, pri čemer število otrok v noveli zakona ni več omejeno (prej je bilo omejeno na največ tri otroke).
Starejši delavci in delavke
Za starejše delavce je ključna novost možnost krajšega delovnega časa v zadnjih letih pred upokojitvijo, ki jo uzakonja novela zakona o urejanju trga dela. Delavci, ki bodo leta 2034 dopolnili 60 let ali 35 let pokojninske dobe, bodo lahko do izpolnitve pogojev za upokojitev delali 80 odstotkov delovnega časa, prejemali 90 odstotkov osnovne plače, prispevki pa se bodo plačevali za polni delovni čas. V letih 2026 in 2027 bo starostna meja za vključitev v to shemo 58 let, od 2028 do 2034 pa se bo zviševala vsako leto za 3 mesece. Še naprej pa velja spodbuda za daljše ostajanje v delovni aktivnosti, kot je določena v 39.a členu ZPIZ-2, in sicer bo oseba, ki se bo odločila za nadaljevanje dela po izpolnitvi pogojev za upokojitev lahko prejemala 20 odstotkov pokojnine in polno plačo, če bo nadaljevala delo s polnim delovnim časom.
Invalidske pokojnine
Pomembnih izboljšav bodo deležni tudi invalidi. Najnižja invalidska pokojnina se zvišuje z 41 odstotkov na 50 odstotkov lastne pokojninske osnove od leta 2028 dalje, povečala se bo prišteta doba, s tem pa tudi nadomestila. Višja zajamčena odmera velja tudi za invalidske pokojnine, priznane v preteklosti. Zaradi več prištete dobe se posledično enako zvišajo tudi denarna nadomestila delovnih invalidov II. in III. kategorije. Za 20 odstotkov se zviša odmera denarnih nadomestil delovnih invalidov II. kategorije in tistih, ki delajo krajši delovni čas.
Delovni invalidi bodo prejeli tudi letni dodatek v treh višinah: 270 evrov, 220 evrov in 160 evrov (višji znesek pa bodo prejeli tisti z nižjim nadomestilom). Pri starosti 62 let bo možna administrativna upokojitev delovnih invalidov, ki so bili v zadnjih 10 letih brezposelni vsaj 8 let.
Družinske in vdovske pokojnine
Vdovske pokojnine se bodo zvišale za 14,3 odstotka, namesto dosedanjih 70 odstotkov odmere od pokojnine umrlega zakonca pa se zvišujejo na 80 odstotkov, sorazmerno tudi družinske pokojnine.
Kaj pa obstoječi upokojenci?
Obstoječi upokojenci bodo po novem prejemali letni dodatek v petih razredih (od 160 evrov do 470 evrov) in novi zimski dodatek v višini 250 evrov, ki se bo izplačeval vsako leto novembra in usklajeval z inflacijo. Usklajevanje pokojnin se bo v prihodnjih desetletjih postopno spreminjalo v korist večje teže inflacije: do leta 2034 bo razmerje 50:50, po letu 2045 pa 20:80 med rastjo plač in inflacijo. Dogovor med vlado in socialnimi partnerji predvideva varovalko, in sicer bodo morali vsakih pet let preučiti, ali je razmerje ustrezno ali potrebuje popravke.
Drugi pokojninski steber
Pomembne spremembe prinaša tudi področje drugega pokojninskega stebra in poklicnega zavarovanja. Delodajalci z več kot deset zaposlenimi bodo morali v dveh letih izvesti kolektivna pogajanja o vključitvi zaposlenih v dodatno pokojninsko zavarovanje. Pri poklicnem zavarovanju se ukinja moratorij na revizijo seznamov delovnih mest, hkrati pa se uvaja obveznost plačevanja prispevkov tudi v času starševskega dopusta. Ob morebitni smrti uživalca bo poklicna pokojnina dedljiva, kar pomeni večjo varnost za družine delavcev v najzahtevnejših poklicih.
Povzetek:
Pripravila Lučka Böhm,
samostojna svetovalka ZSSS na področju zdravstva ter varnosti in zdravja pri delu in ena od pogajalcev ZSSS pri spremembah pokojninsko-invalidske zakonodaje
Nalagam ...