Preverjamo: Kako ravna država z ljudmi, ki delajo v državnih gozdovih?

7. 6. 2019

Gozd je ena naših največjih naravnih bogastev. V Sloveniji menda znamo z gozdovi dobro gospodariti. Ali zna ta ista država tako dobro ravnati tudi z ljudmi, ki delajo v državnih gozdovih, je seveda drugo vprašanje. Za novo številko Delavske enotnosti, glasila ZSSS, smo ga postavili Klemnu Kosmaču, predsedniku Sindikata lesarstva in gozdarstva (SLGS) v družbi Slovenski državni gozdovi.

»V gozdarstvu obstajajo odločbe, namenjene t. i. sanitarni sečnji (podlubniki, vetrolomi, žledolomi), ki so vedno vročene po zakonu o upravnem postopku in pritožba nanje ne zadrži izvršbe. Roki pa so praviloma zelo kratki,« začne pojasnjevati trenutno najbolj akutni problem, s katerim se ukvarja sindikat, Klemen Kosmač. Po njegovih besedah ni problema, če je tega malo, problem pa je nastal po letih 2017 in 2018, ko je bilo podlubnikov zelo veliko in so odločbe prihajale ena za drugo. Omejene so bile na lokalna območja in so predvidevala dvakrat večjo sečnjo kot v običajnih letih. To pa je praktično nemogoče uresničiti, izvemo. In tu nastopi težava. Če namreč odločba ni v roku uresničena, nastopi gozdarska inšpekcija in ta kaznuje lastnika. Ker pa je v tem primeru lastnik Republika Slovenija, zanjo pa z gozdovi gospodarijo Slovenski državni gozdovi (SiDG), d. o. o., pride kazen na to pravno osebo in sta kazni dve, ena za pravno osebo in ena za odgovorno osebo pravne osebe. Praviloma je to direktor, a ta v SiDG (Zlatko Ficko, op. a.) pravi, da odgovornost ni njegova in jo poskuša prenesti navzdol. Najprej na vodje poslovnih enot (te so štiri: Kočevje, Maribor, Postojna in Ljubljana, op. a.), pove naš sogovornik. Ko je eden od vodij s pomočjo odvetnika to preprečil, jih je direktor prenesel na vodjo službe za gozdarstvo v podjetju. In ta je po besedah Kosmača dobil kazni za bistveno več, kot znaša njegova letna plača, čaka pa ga verjetno še trikratni znesek, saj jih za lani sploh še ni bilo. Ampak … človek, ki so mu naprtili te kazni, je dal odpoved in šel iz podjetja, tisti, ki je prišel na njegovo mesto, pa je direktorju takoj povedal, da teh kazni ne bo plačeval. »In kaj sta ugotovila? Napisala sta navodila. Navodila o izvajanju gospodarjenja z gozdovi,« pravi naš sogovornik in dodaja, da so ta navodila kazni prenesla še na nižje ravni, na poslovne enote in vodje obratov.

Družbo Slovenski državni gozdovi je država ustanovila leta 2016, da bi trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarila z gozdovi, ki so v državni lasti. Teh je 20 odstotkov vseh gozdov, obsegajo 13 odstotkov vsega ozemlja Slovenije.

Ko zaropota sindikat

Iz klobčiča težav je začel tiste, ki jim je bila delegirana kazen, reševati sindikat. Ta je začel ponovno aktivno delovati letos februarja. Pred tem je »spal«, pravi Kosmač, in ker ni deloval, mu tudi poslovodstvo sploh ni pošiljalo pravilnikov pred sprejemom v mnenje, kot bi mu jih moralo po zakonu o delovnih razmerjih. Ko je ta prebujeni sindikat skočil pokonci, je direktor navodila umaknil in jih poslal v presojo sindikatu. »Mi smo zadeve zagrabili, utemeljili odgovor na nekih štirih straneh in poslali odgovor, da je pravilnik nesprejemljiv in da ga v celoti zavračamo,« pravi Kosmač in dodaja, da nihče ne more od tebe zahtevati nekaj, česar ne moreš narediti.

Ob tem, ko je sindikat zaustavil pravila, je na nadzorni svet družbe poslal tudi vprašanje, kdo je po zakonu odgovorna oseba pravne osebe v prekrškovnih postopkih zoper družbo SiDG, in ob tem zagrozil s protesti pred vlado in stavko. Nadzorni svet si je »pilatovsko umil roke«, pravi naš sogovornik in naročil pravno mnenje, kjer pa je bilo zapisano, da je odgovorna oseba lahko vsak zaposleni, niso pa upoštevali dejstva, da gre za specifične razmere v gozdarstvu.

Sindikat je nato ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozval, naj od vlade, kot skupščine družbe SiDG zahteva, da zagotovi zaposlenim, ki so plačani po kolektivni pogodbi, da ne bodo odgovorne osebe pravnih oseb v prekrškovnih postopkih in da ne bodo plačevali kazni za nekaj, česar ne morejo izvršiti. Stvari naj se uredijo na sistemski ravni znotraj ministrstva, pod katero spadata tako zavod za gozdove kot inšpekcija, izvemo. »Občutek je, da so med zavodom za gozdove in inšpekcijo neka nesoglasja, in smo zato zaposleni na SiDG ujetniki tega sistema. To pa je za nas nedopustno,« opozori Kosmač.

V družbi SiDG so ta čas pripravili nova navodila, a le za delo v »normalnih razmerah«, in so jih dali sindikatu v presojo. Vse, kar je izven običajnih okvirov dela, je lahko velik problem, pojasni naš sogovornik. Hitrost širjenja podlubnikov je lahko, zlasti v poletnem času, zelo velika, tako da niti zasebniki ne morejo v rokih sanirati škode. Družba SiDG pa ima še druge omejitve; zavezana je zakonu o javnem naročanju in morajo vse izvajalce za sečnjo in spravilo lesa poiskati na javnih razpisih, ti postopki pa trajajo in razpisi so lahko tudi strel v prazno, saj se nanje ne prijavi nihče, potem pa se ponavljajo. Ob tem pa inšpekcijo zadovolji izvedba šele takrat, ko lesa ni več niti ob gozdnih poteh, tako da je treba najti tudi prevoz in skladiščenje zanj. To pa je v sedanjih razmerah, ko je tega lesa na trgu res veliko, skoraj misija nemogoče.

Dodatno težavo delu na državnih parcelah lahko povzroči tudi dejstvo, da so te lahko obkrožene s parcelami zasebnikov in mora SiDG najprej vzpostaviti do nje gozdno vlako, kar spet traja in zahteva določene postopke, tudi upoštevanje protikorupcijskih klavzul pri vlaganjih državne družbe v zasebno lastnino in seveda soglasje zasebnika.

Rešitve so iskali tudi v lastnih kapacitetah. Teh pa je po besedah našega sogovornika premalo in so delavci že zelo preobremenjeni. V SiDG je namreč več kot 240 zaposlenih in se še zaposluje, a premalo na terenu, več pa v Kočevju na sedežu podjetja, pravi Kosmač in dodaja, da delajo vse, kar morajo, in še več. Prizna, da so bili tudi ob nadure, pa s tega niso delali velike zgodbe. Sam jih je leta 2017 izgubil 60 in še šest dni dopusta, dodaja, saj so bile izredne razmere.

»Pisali smo tudi parlamentarnemu odboru za kmetijstvo in v kabinet predsednika vlade,« pove sindikalist. »Zahtevamo rešitve, ne zahtevamo nič nemogočega,« dodaja k zgodbi o tem, da bodo spet nastradali ljudje, ki so padli v kolesje sistema. To so delavci, ki so zaposleni skladno s kolektivno pogodbo in nimajo posebnih pooblastil. Če so naredili kaj narobe, naj bodo delavci obravnavani po disciplinskem postopku z opozorili in odpovedjo, kot vsi zaposleni v deoojih, pravi naš sogovornik.

»Pozorno bomo spremljali, kako se bodo stvari odvijale, in se skušali skladno s tem odzivati,« pravi Kosmač, ki pa hitrih reakcij politike niti ne pričakuje.

Klemen Kosmač, ki dela na terenu v idrijskem delu postojnske poslovne enote SiDG, je zaradi sindikalnega dela vse več tudi med ljubljanskim betonom, kjer prepričuje odgovorne, naj prisluhnejo delavcem. Mi smo ga prestregli na poti z ministrstva za kmetijstvo. Foto M. M.

Dela ima sindikat veliko

Sindikat družbe SiDG je v SLGS stopil letos februarja, ko je naš sogovornik prevzel sindikat, prej niso bili povezani v nobeno centralo. »Našim članom smo dali nove pristopne izjave in postali so člani sindikata lesarstva in gozdarstva,« pove Kosmač in dodaja, da so dobili pomoč, ki je niso imeli, pravno na terenu in pri pogajanjih na različnih ravneh.

V družbi SiDG je bila 1. januarja 2019 sprejeta tudi sistematizacija in v pol leta ji sledi tudi sprememba plačnega sistema. To zaposlenim prinaša nove pogodbe o zaposlitvi. V sindikatu sumijo, da navodila o izvajanju gospodarjenja na eni strani in nove pogodbe na drugi strani pomenijo, da bodo delavce stisnili. Sindikat je zato ob zaustavitvi navodil zahteval še zaustavitev predlaganih sprememb plačnega sistema. »Če bi bila sprejeta v taki obliki, bi bili to za zaposlene v gozdarskem sektorju, poudarjam, danajski darovi,« pravi Kosmač in dodaja, da jih tako čakajo še končna pogajanja o spremembi plačnega sistema.

Poslovodstvu je sindikat predlagal podpis podjetniške kolektivne pogodbe in že tudi pripravil svoj predlog. Tega je pripravilo tudi poslovodstvo in zdaj se pogajajo. V sindikatu upajo, da bodo pogajanja končana do jeseni. S podjetniško kolektivno pogodbo bi radi dvignili plače, so pa še druge stvari, kot je dodatek za delovno dobo, ki naj bi ga imeli le pri zadnjem delodajalcu, kot določa kolektivna pogodba dejavnosti, a je svet delavcev dosegel, da ga dobivajo za celotno delovno dobo. Podobno je tudi z jubilejnimi nagradami. Izboljšali bi radi tudi število dni dopusta in nekatere dodatke. »Gre za celostni pristop, ki bi zaposlenim prinesel neko varnost,« tudi za manj ugodne čase, dodaja Kosmač.

Trenutno se sindikat družbe bori tudi za izboljšanje pogojev sekačev in voznikov kamionov. Problem so nizke plače in delovni pogoji. Motorne žage si recimo morajo kupiti sami, dobijo pa zanje le skromno nadomestilo, ki ne pokrije njihovih stroškov, v dveh letih so tudi po 700 evrov. Firma je sicer v pogodbe o zaposlitvi zapisala, da daje delavcem vsa delovna sredstva.

Problem je tudi druga oprema. Naš sogovornik pravi, da je v dveh letih dobil le ene delovne hlače, dvoje delovnih čevljev, dve jakni in dve majici, šele letos pa so dobili tudi rokavice in odsevnike. Podjetje jim sicer omogoči in plača cepljenje proti klopnemu encefalitisu, a tveganje za borelijo ostaja. Sindikat bo zato preveril, kako so delavci zavarovani za to poklicno tveganje, ki sicer kot tako ni priznano.

V sindikat je včlanjena približno tretjina zaposlenih družbe. V družbi je vzpostavljen tudi svet delavcev, ki ima v nadzornem svetu tri svoje predstavnike in je s sindikatom kadrovsko povezan, tudi sicer pa dobro sodelujejo.

Sindikat SiDG dela s polno paro, prizna naš sogovornik, in ob rednem delu je to velika obremenitev.

Mojca Matoz

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!

Share