Predsednica ZSSS razmišlja: Kam je priplula Slovenija v 30 letih?

25. 6. 2021

Ob osamosvojitvi smo bili složni. Želeli smo svojo državo, verjeli smo, da izpolnjujemo narodove najvišje želje, verjeli smo, da odhajamo iz države, ki nam ni več ustrezala, v državo, ki bo drugačna. V kateri bo temeljni način odločanja demokracija, spoštovanje delitve oblasti, vladavina prava in usklajeno iskanje rešitev ter skupnih, dolgoročnih ciljev. Udeležence takratnih dogajanj, torej vse, ki smo takrat glasovali za svobodno in neodvisno Slovenijo, svojo državo, je vodila trdna volja in prepričanost, da bomo z ustanovitvijo svoje države zaživeli mnogo bolje.

Vznesenost ni trajala dolgo in le nekateri skupni cilji, kot je vstop v EU ali prevzem evra, so nas še občasno povezali. Vsako leto pa je bil razkorak med mi in vi večji, sodelovanje manjše, skupno dobro manj pomembno, biti »prav« pa bolj. Iz državice dveh milijonov državljanov smo postali deželica na milijone osebnih interesov, ki se ne znamo iti države. Naša država po 30 letih postaja vse bolj podobna tisti, ki smo jo zapustili. Zato je razočaranje veliko.

Ne najdemo načina, kako določiti skupno smer in se zanjo tudi zavzeti. Ni skupne predstave o tem, zakaj državo imamo, ni skupne strategije o tem, kam hočemo. Plujemo kot barka brez krmila, kamor jo nosi veter ali tok. Enkrat v eno, drugič v drugo smer. Tudi ob zadnjih razpravah o nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost smo lahko (zgolj) opazovali isto. Samo eni vedo, kaj je za vse dobro, in samo eni bodo tisti, ki bodo pri tem tudi participirali. Grenkoba ostalih ob takih rabotah se izraža v nezadovoljstvu in na ulicah. Soglasje in dialog sta problem že dolgo. Iskanje skupnega cilja je dialog. Dialog ni govor enega in poslušanje drugega. Tudi socialni dialog, kot ideja iskanja širokega kompromisa o najpomembnejših odločitvah, je zgolj relikt preteklosti. Torej se vračamo na ulice.

 

V obdobju 30 let nismo razvili ne demokratične, ne pravne kulture, nosilci funkcij, ki bi morali prvi spoštovati državo, je ne. Zakoni ne veljajo samo za državljane, ampak najprej za vlade. Ni dovolj, da si izvoljen na demokratičnih volitvah, tudi po tem potrebujemo demokracijo. Politika ni politikantstvo, kar gledamo vedno pogosteje, in ne prisvajanje za lastne žepe. Je upravljanje države in ne njeno uzurpiranje in spreminjanje po lastni podobi. In ni ščuvanje, kar politika dela, temveč večno animiranje za sodelovanje, za uravnotežen razvoj in skrb za vse, ne le kapital.

Slovenija praznuje 30 let. Je država vseh nas, državljanov in državljank, delavk in delavcev. Tudi ZSSS se pridružuje temu velikemu dnevu ter članicam in članom ob prazniku domovine iskreno čestita. Praznovali ga bomo danes na Prešernovem trgu v Ljubljani ob 19. uri.

Polarizacija, kot jo imamo danes, je večja, kot je bila ob osamosvojitvi, volje po dialogu pa nič več. Zgolj trdoživosti slovenskega življa lahko pripisujemo, da še nismo propadli na celi črti. Slovenski narod se je znašel in preživel, ne glede na oblast ali kljub njej. In danes dela prav to.

Smo na dobri poti. Žal na dobri poti razgradnje pravne in socialne države. Volitve so blizu, zato se potrudimo. Morda bo zadnja priložnost.

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS