Kjer ni socialnega dialoga, je veliko več težav ‒ Sindikalni pregled stanja na terenu na Primorskem in Notranjskem

6. 4. 2021

Pregled dogajanja v območnih organizacijah ZSSS tokrat nadaljujemo na Primorskem in Notranjskem. Kot pravijo naši sogovorniki, do večjih odpuščanj v njihovi regiji v času koronakrize ni prišlo. Proizvodni obrati delujejo naprej, več težav pa je seveda v dejavnostih gostinstva in turizma, kjer še vedno čakajo, da bodo lahko spet povsem odprli svoja vrata. 

Irena Jaklič Valenti, ki je v območni organizaciji ZSSS Primorska in Notranjska pristojna za storitvene sindikate opozori, da delavke in delavci v tej dejavnosti delajo na za okužbe precej izpostavljenih delovnih mestih: »Ves čas epidemije smo se zato ukvarjali s konkretnimi primeri reševanja ukrepov, od revizij izjav z oceno tveganj za delovna mesta, uporabe zaščitnih mask na delovnih mestih do angažiranja za krizne dodatke.« V dejavnosti trgovine je bil predvsem v prvem valu opazen strah zaposlenih glede okužb. »Vendar se je izkazalo, da okužb ni bilo tako veliko. V drugem valu pa obvezno testiranje sproža številna vprašanja. Po odloku predpisano testiranje zaposlenih mora biti npr. vključeno v delovni čas, stroški za zaposlene pri tem ne smejo nastati. Večinoma delodajalci organizirajo testiranje na delovnih mestih oz. drugih lokacijah v podjetju z najetimi izvajalci iz medicinske stroke. Glede tega lahko pohvalimo trgovska podjetja, da so tako olajšala proces za zaposlene,« pohvali trgovce in pove, da je bil med zaposlenimi velik upor glede testiranj, saj v prvem valu tega pogoja ni bilo. »Če želimo imeti virus v družbi pod nadzorom, je prav, da se testiramo. Tako bomo lahko tudi lažje odprli zaprte panoge. Tisti, ki delamo, moramo biti odgovorni do vseh drugih. Te logike še nismo dovolj ponotranjili.« Epidemija je v storitveni dejavnosti po podjetjih prinesla veliko sprememb internih aktov. »Nekaj je pogojevala epidemija. Veliko poslovnih sistemov pa se je v obdobju zaprtja (lockdowna) zamislilo nad urejenostjo področja varstva in zdravja pri delu. Zato so v več družbah na tem področju posodobili svoje interne akte in pravilnike o sistemizaciji delovnih mest.« Izpostavi, da so imela komunalna podjetja še višje standarde glede zaščitnih ukrepov delavk in delavcev in bi morali biti za zgled tudi drugim dejavnostim. »Velike težave pa so še vedno v turistični in gostinski dejavnosti, saj sta obe panogi zaprti. Delodajalci so pričakovali, da bodo konec marca lahko odprli dejavnosti. Sedaj so načrtovanje aktivnosti premaknili v maj, toda veliko vprašanje je, če bodo takrat lahko odprli svoja vrata.« V tem času je sicer vlada sprostila terase gostinskih obratov v primorsko-notranjski regiji, toda do popolnega odprtja je še daleč.

Lažja komunikacija, kjer sindikati že obstajajo 

»Epidemija je pokazala, da je bilo ključno, kje so sindikati delovali organizirano že pred krizo. V teh podjetjih smo lahko pravočasno komunicirali glede hitrih sprememb. Kjer ni zgrajenega socialnega dialoga, je veliko več težav. To se je pokazalo pri manjših gostincih in malih gradbincih, kjer zaposleni niso organizirani v sindikate ipd. Delodajalci tam niso spoštovali predpisanih ukrepov, zaposlenim niso izplačevali kriznih dodatkov in niso poskrbeli za ustrezna zaščitna sredstva. Zato smo tudi težje reševali težave. Zaposlene smo obvestili, vendar na formalen način kot sindikat nismo mogli komunicirati z vodstvom,« opiše izkušnje s terena. »Veliko klicev smo imeli od zaposlenih pri manjših delodajalcih, ker mala podjetja niso več zmogla izpolnjevati tekočih davčnih in finančnih obveznosti. Ker so postali davčni neplačniki, pa ti delodajalci niso bili več upravičeni do subvencij po interventnih predpisih (tj. refundacije stroškov za čas čakanja zaposlenih na delo doma). Tako smo tovrstnim kriznim primerom svetovali tudi, da naj jih delodajalci vsaj pošljejo na zavod za zaposlovanje, s tem ko jim lahko formalno podajo odpoved pogodbe, da bodo upravičeni vsaj do uživanja nadomestil za brezposelnost pri zavodu. Na kratki rok namreč s tožbami ne bi dosegli ničesar, tako pa so imeli vsaj plačane prispevke in so pristali med prejemniki nadomestila za brezposelnost.« Po drugem lockdownu od oktobra do decembra 2020 so evidentirali več primerov malih delodajalcev (gostinski obrati, frizerski saloni), pri katerih so delavci ostali za mesec ali dva celo brez dohodkov. Kot pravi Irena Jaklič Valenti, so razmere kritične v manjših podjetjih, kjer sami ne zmorejo več plačevati tekočih obveznosti in najemnin. »Nekateri so se znašli tako, da ponujajo dostavo hrane. Spet drugi pa v strahu čakajo na čas, ko bodo morali zaposlenim izplačati regres. Večji po odloku zaprti poslovni sistemi v tej fazi še lahko izplačujejo tekoče obveznosti, vprašanje pa je, če bodo lahko nemoteno izplačali regres, najkasneje do 30. junija,« pojasnjuje bojazen, ki tare podjetja. Kot pove, večjih stečajev razen nekaj manjših gostincev ni bilo. Obsežnejše odpuščanje po programu presežnih delavcev je bilo v družbi Postojnska jama. »Med svetle točke v turizmu spada Turistično podjetje Adria Ankaran, kjer imajo poleg hotelskih kapacitet še kamp. Oni po napovedi ne bodo zahtevali državne pomoči, ker bodo zmogli z lastnimi zalogami prebroditi krizo. Lani so namreč imeli rekordno sezono in so delali zelo dobro

Kako bodo v turizmu dobili nove delavke in delavce? 

Posebne težave pa se obetajo v dejavnosti turizma. Odpuščene delavke in delavci so v več primerih našli nove zaposlitve v drugih panogah, npr. v industriji. »Urniki dela so v proizvodnih obratih sistemsko planirani, medtem ko je v gostinstvu urnik znan samo za teden dni v naprej in še to z možnostjo sprememb. Veliko je odrekanja tudi na družinski ravni. Največ dela je med vikendi, ob praznikih in poleti. To je ravno takrat, ko je ostala populacija po dopustih ali otroci na šolskih počitnicah, gostinski in turistični delavci pa so v službi najbolj okupirani. Tudi plače v gostinstvu in turizmu nazadujejo. Moraš imeti posebno željo oziroma osebne omejitve, da vztrajaš v teh dejavnostih. Težavo bomo imeli, ker na trgu dela ne bo dovolj razpoložljivih in kvalificiranih kadrov,« že sedaj svari sindikalistka in se vpraša, ali jih bodo letos sploh lahko našli na tako kratek rok.

Irena Jaklič Valenti za največji minus v času epidemije izpostavi pomanjkanje osebnega stika s članstvom. »Čeprav se vsakodnevno trudimo biti osebno dostopni in pomagamo pri različnih težavah, je težko nadomestiti osebni stik. Borba za boljše pogoje je tako še težja.« Foto M. K.

 

Zaposleni, ki so še vedno na čakanju, prejemajo nadomestilo najmanj 80 odstotkov povprečja plač v zadnjih treh mesecih, ki pa ne sme biti manjše od minimalne plače. Ker zaposleni v gostinstvu in turizmu ne delajo že več kot pol leta, so njihovi mesečni dohodki minimalni. »Ni dodatkov, ni napitnin, ni nagrajevanja. Več zaposlenih že dobesedno životari iz meseca v mesec. V nadomestilih ni nikakršnih dodatkov, ki pogosto pomenijo velik delež dohodkov zaposlenih,« stanje opisuje Irena Jaklič Valenti. Še dodatna težava pa bo dolg prisilni odmor. »Zaposleni so opustili ritem dela in gibe, ki jih prinaša delo. Sobarica je bila v prvem valu lani na primer prosta od marca do junija. V sezoni je od julija do septembra tri mesece delala, tudi pod pogoji podaljšanega delovnega časa zaradi povečanega obsega dela. V oktobru pa je znova sledilo zaprtje obratov in vse od takrat je na čakanju. Prehod nazaj na delo, ki se bo pričel z generalnimi čiščenji in pripravami, in morebitno hitro polnjenje turističnih kapacitet bo naporno. Sindikati delodajalce konstantno opozarjamo, da bo po hitrem odpiranju prišlo do povišanega tveganja za poškodbe pri delu in bolniške odsotnosti.« Opiše tudi, kako naporno je delo sobaric: »Normativ naj bi bil v dnevni delovni izmeni sedmih ur maksimalno 18 sob. Sobarica ima približno dvajset minut časa na sobo. Preobleči mora rjuhe, očistiti vse površine, kopalnico, okna, balkone, odstraniti smeti in posodo. Prav vsaka sekunda mora biti naštudirana,« opozarja. Spomni, da so bile lani kapacitete na Obali povsem zasedene: »Celo na sindikat so klicali iz vseh koncev Slovenije, če jim lahko pomagamo priti do nastanitve

Stanje v Pivki se je umirilo

Tudi Iztok Sabadin, ki je v območni organizaciji pristojen za industrijske sindikate, pove, da večjih negativnih gibanj glede odpuščanj ni bilo. »V živilski industriji je delo ob strogih higienskih in varnostnih ukrepih zaradi covida-19 nemoteno potekalo naprej.« Septembra so mediji veliko poročali o velikem številu okužb v družbi Pivka perutninarstvo. Zato nas je zanimalo, kakšno je stanje danes. »Težava so bili v podjetju predvsem asimptomatsko okuženi. Čeprav so imeli že pred tem stroge ukrepe za preprečevanje okužb (npr. merjenje temperature) in tudi higienske ukrepe, ki so jih morali imeti zaradi specifične proizvodnje, je pri njih prišlo do povečanega števila okužb,« opiše dogajanje in doda, da so bili problemi, ker je bilo naenkrat 120 delavk in delavcev v proizvodnji manj. »Imeli so težave z nadomestitvijo izpada. Sedaj pa zadeve potekajo nemoteno naprej. Če kdo zboli, se poskrbi za potrebne ukrepe. O povečanem obsegu okužb tako danes več ne moremo govoriti.« Pove tudi, da potekajo pogajanja z vodstvom podjetja Vinakoper. »Pregrizli smo se skozi predlog kolektivne pogodbe. Delodajalec pa je sedaj na vrsti, da bo podal svoje videnje. V mesecu, dveh pričakujem, da bi se nam uspelo dogovoriti. Prvi predlog smo jim sicer podali že pred dvema letoma,« pove Sabadin in doda, da so pred tem v podjetju odpovedali kolektivno pogodbo in zadeve enostransko uredili s pravilniki. Kot doda, je verjetno v ozadju tudi to, da nove kolektivne pogodbe ne želijo, ker bi tako družbo Vinakoper lažje prodali novemu lastniku, ki so ga že večkrat iskali: »Verjetno gre bolj za previdnostni ukrep,« še sklene Sabadin.

Izdatno zvišanje osnovne plače v Kolektorju

Sašo Ristič, sekretar regijske organizacije Sindikata kovinske in elektroindustrije (Skei) Kraško-notranjske in obalne regije, pove, da večinoma nimajo večjih težav in tudi ni znakov, da bi kdo želel odpovedovati podjetniške kolektivne pogodbe: »S 1. februarjem smo v letošnjem letu dosegli, da je tudi v idrijskem Kolektorju najnižja osnovna plača 1060 evrov, kar je krepko nad minimalno plačo in je veliko zvišanje.« Tudi v podjetju Lama Dekani, ki izdeluje pohištveno okovje tudi za Ikeo, se jim je lani uspelo dogovoriti za povečanje plač. »Nihče nima manj kot 970 evrov osnovne plače,« opiše stanje v podjetju. Tudi večjih težav z izplačilom božičnic ni bilo. »V Hidrii so bile v višini okrog 800 evrov, v Kolektorju 500 evrov, v Lami Dekani 750 evrov in 800 evrov v Eti Cerkno Livarni,« našteje Ristič in doda, da so se morali za takšne višine pogajati. »Težava pa je, da delavci mislijo, da jim to pripada. Pomembno je, da v kolektivni pogodbi določiš možnost, da se sindikati lahko dogovorijo za višji regres,« pojasni in doda, da imajo v kolektivnih pogodbah večinoma urejeno tudi doplačilo razlike do 6,12 evra, kolikor znašajo priznani stroški prehrane. Glede spoštovanja protikoronskih ukrepov pove, da večjih težav ni bilo. Ker niso imeli mask, so sicer nekaj podjetij prijavili, toda pozneje so poskrbeli za ustrezno zaščito. Ponekod, kot npr. v podjetjih Kolektor ATP Postojna in Hidria, zaposleni dobijo tudi krizni dodatek, če so prisotni na delovnem mestu. Veliko težav pa je bilo v Cimosu, kjer so jeseni napovedali vrsto odpuščanj, kljub temu da ga je pred štirimi leti prevzel italijanski TCH. »Največ težav je bilo v mariborskem delu, kjer bodo zaprli obrat. S programom presežnih delavcev bo večina od tamkajšnjih 150 delavcev takoj dobila novo službo. Približno sto naj bi se jih prezaposlilo znotraj Cimosa. Kdaj bodo zadeve tam zaključene, je težko napovedati. Tamkajšnjim delavcem pa smo zagotovili tudi višje odpravnine, plačan dopust in odpovedni rok. Sindikalni zaupniki bodo dobili več, kot jim pripada po zakonodaji,« pove Ristič in doda, da obrata v Senožečah in Vuzenici ostajata.

Sašo Ristič je z razmerami v kovinski in elektroindustriji v Kraško-notranjski in obalni regiji večinoma zadovoljen. Težave se pojavljajo samo v nekaterih podjetjih. Foto M. K.

 

Zaskrbljujoče stanje v Kovinoplastiki Lož 

Ristič omeni, da imajo največ težav na njihovih koncih v Kovinoplastiki Lož. Zato smo za komentar prosili tudi Aleša Hogeta, podpredsednika Skeia, predsednika Skeia Kraško-notranjske regijske organizacije in predsednika Konference sindikalnih podružnic Kovinoplastika Lož. »Sindikalna podružnica Kovinoplastika Lož je največja sindikalna podružnica v Kraško-notranjski regiji, saj je v sindikat vključenih okoli 50 odstotkov zaposlenih. Povezana je v Konferenco sindikalnih podružnic Kovinoplastike Lož. Poleg sindikalne podružnice Kovinoplastike Lož Konferenco sindikalnih podružnic sestavljata še dve sindikalni podružnici (Sindikalna podružnica Kovinoplastika Lož, družba pooblaščenka, in Sindikalna podružnica TCR INPRO),« opiše sindikalni ustroj podružnic.

Kot pove, je bila leta 2018 Kovinoplastika Lož pripojena k svojemu lastniku KJK Investicije 6, ki je imel 15 milijonov evrov dolgoročnih obveznosti. »Pred pripojitvijo in spremembo lastniške strukture je novi lastnik veliko obljubljal: nova delovna mesta, boljši standard zaposlenih, večje plače, investicije, razvoj in rast družbe, boljše delovne pogoje, sklenitev podjetniške kolektivne pogodbe, boljši socialni dialog ipd.,« stanje opiše Hoge in nadaljuje: »Namesto tega se je odpuščalo zaposlene, ukinjala so se delovna mesta, investicij in razvoja družbe ni, socialni dialog pa je na najnižji ravni od začetka obstoja družb.« Doda, da je družba edinemu lastniku KJK 5 v letu 2019 izplačala za osem milijonov evrov dividend, medtem ko vsem zaposlenim v lanskem letu ni hotela izplačati enake božičnice v znesku 150 evrov, kar bi bil samo odstotek izplačanih dividend.

Aleš Hoge opozarja, da v Kovinoplastiki Lož zaposlenim lani niso želeli izplačati božičnice v znesku 150 evrov, čeprav so predlani izplačali za kar osem milijonov evrov dividend. Osebni arhiv

 

Delodajalec je poleg tega brez soglasja sindikata leta 2019 sprejel tudi novo sistemizacijo delovnih mest, pravilnik o plačah in pravilnik o delovnih razmerjih, ki so še vedno v veljavi. »Iz posredovanih opisov delovnih mest ni bilo razvidne metode vrednotenja delovnega mesta (faktorja pristojnosti in odgovornosti, faktorja umskega napora in faktorja fizičnega napora). Vrednosti teh treh faktorjev namreč vplivajo na določitev delavčeve osnovne plače. Zato bi morali biti dogovorjeni s sindikatom in zapisani v podjetniški kolektivni pogodbi,« probleme opisuje Hoge. Ena večjih težav je po njegovem mnenju tudi nepravilno in nezakonito izplačevanje delovne uspešnosti: »Slednja bi se morala izplačevati od osnovne plače delavca, ne pa, kot je zapisano v pravilniku, da jo prejema tretjina najboljših delavcev.« Tako podjetje med delavce namesto solidarnosti uvaja tekmovanje, in kot pove Hoge, se vse to pozna tudi pri odnosih v podjetju: »Mnenje sindikata je, da vizija poslovodstva in delodajalčev predlog podjetniške kolektivne pogodbe družbi ne bosta prinesli napredka, temveč zmanjšanje standarda zaposlenih in njihovo nezadovoljstvo, minimiziranje vloge delavskih predstavništev ter pretirano poudarjanje zmanjševanja stroškov. Inovativnosti, razvoja novih izdelkov, prodiranja na nova tržišča, uvajanje novih metod vodenja in dela pa se skoraj ne omenja,« opiše stanje. Zaradi nezakonitosti so izvedli tudi prijavo na inšpektorat za delo, ki pa je postopek ustavil z obrazložitvijo, da nima pristojnosti presojanja o ustreznosti pravilnikov in njihovi pravni podlagi za določitev plačnega sistema v družbi. »Predlagali so nam, naj vložimo tožbo na pristojnem sodišču

Želeli so se ga znebiti 

Hogetu je julija 2018 delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi: »Po mnenju sindikalnih zaupnikov in članov sveta delavcev je bil postopek delodajalca načrtovan. Namen pa moja odstranitev iz družbe, saj je bilo moje odločno in strokovno delo za izboljšanje standarda zaposlenih ter zagotavljanja delavskih pravic in spoštovanje delavčevega dostojanstva za delodajalca moteče.« Kot pove, so mu očitali mnogo kršitev, tudi politično delovanje in neupravičeno izrabo sindikalnih ur. »V sodnem dokaznem postopku so se obtožbe pokazale za neresnične in neutemeljene. Še več. Sodišče je ugotovilo, da je Kovinoplastika Lož ravnala nezakonito in da so ravnanja detektiva, ki ga je najela, posegala v moje pravice.« Zanika tudi obtožbe, da ni želel ali znal vzpostaviti dialoga z vodstvom. »Pri svojem delu sem se vedno trudil vzpostaviti dialog, ohranjati sodelovanje in iskati soglasje. Nisem pa želel popuščati izsiljevanjem in pritiskom ter izkoriščanju socialnega dialoga na škodo temeljnih pravic delavcev. Edina kršitev, ki je navedena v sodbi, je, da naj bi nezakonito pri prekinitvi dela delavcev sodeloval (ne pa je organiziral). Postopek se še vedno vodi na ustavnem sodišču,« še pove Hoge. Dodaja, da si v bodoče želi, da bi bila Kovinoplastika Lož uspešno podjetje z velikim številom zaposlenih in boljšimi lastniki, ki bi podjetje vodili družbeno odgovorno ter bili zgled pri spoštovanju delavskih pravic.

Matej Klarič

Delavska enotnost

Ta članek je bil prvotno objavljen v najnovejši, drugi marčevski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!

Share