Davki in prispevki: Koga davčna reforma najbolj razbremenjuje

20. 1. 2020

Kar zadeva davčno zakonodajo, si ZSSS že vrsto let, kot pišemo tudi v prvi ponovoletni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, prizadeva za pravičnejšo razbremenitev davčnih bremen in davčno razbremenitev dela, plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja delavk in delavcev ter na drugi strani za nevtralnost davčne reforme z večjo davčno obremenitvijo kapitala, kapitalskih dobičkov in dobičkov podjetij.

Menimo, da gre v predlaganem in sprejetem paketu davčnih sprememb zgolj za minimalne popravke, ki ne bodo bistveno vplivali na razbremenitev dela ter povišanje neto plač tistega kadra v Sloveniji, ki ga v sindikatih ocenjujemo kot ključnega. Prav tako se premalo obremenjujejo dohodki od kapitala in dobički gospodarskih družb.

Čeprav smo nekatere posamezne predloge pri spremembah davčne zakonodaje podprli, pa smo celotnemu davčnemu paketu zakonodajnih sprememb nasprotovali in ga ne podpiramo.

Obdavčitev kapitala med najnižjimi

Za Slovenijo velja, da je v primerjavi s povprečjem EU-28 delo nadpovprečno obremenjeno z davki in prispevki za socialno varnost, obremenitev kapitala pa je pod povprečjem oziroma med najnižjimi v državah EU. Po zadnjih podatkih, ki so na voljo, je v letu 2017 delež davkov na delo v vseh davkih v Sloveniji znašal 50,3 odstotka (v EU-28 49,7 odstotka), delež davkov na kapital v vseh davkih pa le 11,7 odstotka (v EU-28 21,9 odstotka). Po deležu davkov na kapital v vseh davkih se Slovenija med državami EU-28 tako uvršča na predzadnje mesto.

Predlagane spremembe glede dohodnine

Pri dohodnini je ZSSS zagovarjala ohranitev progresivnosti dohodninske lestvice, povišanje splošne olajšave in dodatne splošne olajšave ter prilagoditev meje za upravičenost do najvišje olajšave in davčno razbremenitev srednjega razreda. Srednji razred se po definiciji Mednarodne organizacije dela opredeljuje kot prejemnik dohodka v višini od 80 do 200 odstotkov mediane plač.

Sprejete spremembe pri dohodnini ne razbremenjujejo srednjega razreda v takšni meri, kot smo predlagali, prav zato paketa davčnih sprememb v ZSSS nismo podprli.

Minimalna plača se bo v prihodnjem letu povišala od 886,63 evra na 940,53 evra, na račun spremenjene dohodninske lestvice pa bodo prejemniki minimalne plače pridobili še zgolj dodatnih 1,67 evra na leto. Preračuni kažejo, da bodo prejemniki povprečne bruto plače pridobili 148 evrov na letni ravni, prejemniki trikratnika povprečne plače pa kar 807 evrov na leto. Sprejeta davčna reforma tako ne prinaša prave razbremenitve srednjega razreda oziroma razvojnega kadra, temveč bodo največjo korist imeli le zaposleni z najvišjimi plačami, tisti na vodilnih in vodstvenih položajih.

Tabela 1: Koliko bo posameznik pridobil glede na višino bruto plače

V EUR	Bruto plača	Neto plača 2019	Neto plača 2020	Razlika na leto: 2020 – 2019
Minimalna plača	940	699,76	699,90	1,67
Povprečna plača	1.728,76	1.130,93	1.143,23	147,58
2-krat povprečna plača	3.457,52	2.063,75	2.117,50	645,01
3-krat povprečna plača	5.186,28	2.952,58	3019,80	806,62
	6.500,00	3.588,60	3.689,99	966,67
	15.000,00	7.022,62	7.115,01	1.108,62

Vir: Preračuni Ekonomske službe ZSSS

Predlagali smo, da se razbremenitev srednjega razreda doseže s premikom meje neto davčnih osnov v prvem in drugem dohodninskem razredu navzgor (v višjih zneskih od predlaganih in z nižjimi dohodninskimi stopnjami).

Nasprotovali smo višanju meje za najvišji davčni razred od 70.907,20 evra na 80.000 evrov. To je bilo delno sprejeto, meja v petem davčnem razredu se je namreč postavila pri višini 72.000 evrov. V pripravi davčnih sprememb smo zagovarjali in predlagali tudi letno indeksacijo oziroma usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav, kot tudi ponovno uvedbo sindikalne članarine kot davčne olajšave, česar pa ministrstvo za finance ni upoštevalo.

Predlog ZSSS glede sindikalne članarine

Kot že večkrat poprej smo tudi tokrat izpostavili problematiko sindikalnih članarin in predlagali, da se te priznajo kot davčna olajšava. Dejstvo je, da sedaj zgolj člani sindikatov in delodajalskih združenj financirajo socialni dialog, s tem pa tudi dogovorjene pravice tistih, ki za socialni dialog ničesar ne prispevajo. Tudi teh predlogov ministrstvo po našem prepričanju ni niti resno proučilo, čeprav bi to lahko bilo pomembno priznanje socialnemu dialogu in njegovemu pomenu v Sloveniji.

Dohodninske spremembe, ki pričnejo veljati 1. 1. 2020

V spremenjeni dohodninski lestvici, ki prične veljati v letu 2020, se dvigujejo meje vseh davčnih razredov ter znižuje stopnja obdavčitve za eno odstotno točko v drugem (od 27 % na 26 %) in tretjem dohodninskem razredu (od 34 % na 33 %).

Zagovarjali in podprli smo predlog o povišanju splošne olajšave in dodatnih splošnih olajšavah. Tako bo po novem letna splošna olajšava v višini 3500 evrov oziroma mesečna višini 291,67 evra (v letu 2019 je letna znašala 3302,70 evra, mesečna pa 275,23 evra).

Dodatna splošna olajšava za posameznike, katerih bruto dohodek na letni ravni ne presega 13.316 evrov, se bo izračunavala linearno in se linearno zmanjšuje glede na dosežen dohodek. S 1. 1. 2020 tako ne bo več fiksne višje dodatne splošne olajšave, temveč se bo ta na mesečni in letni ravni izračunavala linearno na podlagi naslednje formule: 18.700,38 evra – 1,40427 x skupni dohodek. Na ta način se popolnoma odpravlja anomalija, ko je posameznik ob en sam evro višji bruto plači prejel nižjo neto plačo.

Tabela 2: Dohodninska lestvica za leto 2020

Če znaša neto letna davčna osnova v evrih		Znaša dohodnina v evrih
Nad	Do
	8.500,00		16 %
8.500,00	25.000,00	1.360,00	+ 27 %     nad 8.500,00
25.000,00	50.000,00	5.650,00	+ 33 %     nad 25.000,00
50.000,00	72.000,00	13.900,00	+ 39 %　 nad 50.000,00
72.000,00		22.480,00	+ 50 %     nad 72.000,00

Vir: Uradni list RS (66/2019): Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2V)

Obdavčitev kapitala in davek dobičkov pravnih oseb

V ZSSS smo se zavzemali za dvig davka na dobiček podjetij oziroma za dvig splošne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb. Predlagali smo, da se ta določi v višini 20 odstotkov v letu 2020 in se v prihodnjih dveh letih še dodatno poviša za eno odstotno točko vsako leto, in sicer v letu 2021 na 21 odstotkov ter v letu 2022 na 22 odstotkov. Kljub napovedim in začetnim predlogom ministrstva za finance, da se bo stopnja davka od dobička pravnih oseb povišala, do sprememb v sprejeti zakonodaji ni prišlo, tako nominalna stopnja davka od dobička pravnih oseb ostaja v višini 19 odstotkov.

Pozitiven ukrep, dosežen z davčnimi spremembami, ki smo ga v ZSSS tudi podprli in zagovarjali, pa je določitev spodnje meje oziroma minimalne efektivne davčne stopnje za pravne osebe v višini 7 odstotkov. To pomeni, da podjetja z različnimi olajšavami (npr. za raziskave in razvoj) ne bodo mogla več znižati davčne osnove za plačilo davka do takšne mere, da bi dosegle ničto stopnjo obdavčitve. S tem se odpravlja tudi neenaka obravnava podjetij.

Da bi ohranili nevtralnost davčne reforme in pravičnejšo prerazporeditev davčnih bremen iz dela na kapital ter nevtralni učinek na javne finance, smo podprli povišanje stopenj davka od dohodka iz kapitala in od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Predlagali in zagovarjali smo stališče, da se omenjene dohodke obdavči po stopnji 30 odstotkov in ne zgolj po stopnji 27,5 odstotka, kot je bilo na koncu sprejeto. Na ta način bi se bolj približali cilju pravičnejše davčne obremenitve med delom in kapitalom ter hkrati zmanjšali tveganja proračunskega primanjkljaja v primeru slabših gospodarskih razmer.

Pripravila Ekonomska služba ZSSS

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!