Ljudje so še vedno oblečeni in obuti: Aktualno iz sindikata Stupis

9. 3. 2020

Z informacijo o tem, kaj se v zvezi s plačami, zlasti pa minimalno plačo, dogaja v družbah, se je začela deseta seja predsedstva Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije (Stupis), ki je, kot pišemo v novi številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, konec februarja postal 30-letnik. Rojstni dan bodo praznovali 4. aprila na dnevu zaupnikov ZSSS.

V Stupisu so se dogovorili za pozorno spremljanje dogajanja glede nove minimalne plače, zato so se na tokratni seji seznanili s stanjem po družbah po prvem izplačilu minimalnih plač po novem. Morebitne nepravilnosti odpravljajo sproti, sklenili pa so tudi sprožiti postopke za ublažitev vse večje plačne uravnilovke in za dvig vseh drugih plač, kar terja tudi prenovo plačnega sistema. V Stupisu bodo analizirali plače v njihovi dejavnosti in dali pobudo delodajalcem za prenovo tarifnega dela kolektivne pogodbe dejavnosti. To bi moral biti tudi interes delodajalcev, ugotavljajo sindikalisti.

Po družbah vse več uravnilovke

Generalni sekretar Stupisa Tone Rozman, ki je pregledal več plačilnih list, je ugotovil, da so v večini pravilno obračunali novo višino minimalne plače. V družbi Boxmark pa so po njegovih navedbah že pred meseci delavcem dali v podpis anekse k pogodbam o zaposlitvi z določeno t. i. dogovorjeno plačo z vključujočim dodatkom za delovno dobo. To je v škodo delavcev, saj osnovna plača ostaja zelo nizka, posledično so nizki dodatki in družba na ta račun varčuje. To pa ni nezakonito, smo slišali. So pa tam delavci zelo nezadovoljni, bojijo se za službe, saj naj bi že prve dni marca odpustili 180 ljudi, kasneje pa še več. Sindikat v družbi prehitro razume delodajalca. Konec januarja je bil izdelan program presežnih delavcev, edino merilo naj bi bila delovna uspešnost, kar je sicer zakonito. Sindikat v družbi se s tako prakso ne bi smel strinjati in to bi morali tudi jasno in glasno povedati delavcem.

V družbi Konus Konex iz Slovenskih Konjic ima dodatek do minimalne plače še 21 od 150 delavcev, dolgoročni cilj pa je, da bi bila najnižja osnovna plača minimalna plača. Tudi v sevniški Kopitarni je večina delavcev z dodatkom do minimalne plače. V Lisci in Inpletu ni večjih problemov, v Beti so pred novim letom vsi dobili nove pogodbe o zaposlitvi, pri katerih so bili popravljeni vsi tarifni razredi za od 20 do 30 evrov, vse dodatke dobijo. V Planiki iz Turnišča je intenzivnost dela zelo velika, so pa povišali osnovne plače za 6,8 odstotka. Problem je, da se plače približujejo in izenačujejo, to naj bi popravila nova sistematizacija.

Ena prvih kolektivnih pogodb dejavnosti velja ves čas

Tekstilna, oblačilna, usnjarska in čevljarska dejavnost, ki tvori bazen delavcev, včlanjenih v Stupis, je v času nekdanje Jugoslavije cvetela tudi zaradi političnih odločitev. Vedno so bile to delovno intenzivne dejavnosti, ki so dajale veliko delovnih mest, izdelovale pa so za tisti čas dobro prodajane proizvode.

Ko se je v začetku 90-tih let zamenjal politično-ekonomski sistem, je to dejavnost pretreslo, ker se ni bila zmožna čez noč prilagoditi novim razmeram in trgom. »Predvsem zaradi tega, ker se je pred tem premalo vlagalo v razvoj in najnovejšo tehnologijo, tako da so giganti kar naenkrat ugotovili, da ne morejo pokriti stroškov,« pojasnjuje Tone Rozman in dodaja, da so se podjetja, namesto da bi začela vlagati in iskati notranje rezerve, zatekla na najlažjo pot, odpuščanje. Posledično se je dejavnost skrčila na desetino prejšnjega obsega, kar je močno občutil tudi sindikat.

Stupis je bil takrat aktiven in močen partner skupaj z drugimi sindikati v okviru ZSSS pri nastajanju splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. »Tudi eni prvih smo sklenili dve kolektivni pogodbi dejavnosti, eno za tekstilno in oblačilno in drugo za usnjarsko in čevljarsko dejavnost. Še danes so zaposleni pokriti s to pogodbo in ta velja za vse zaposlene v dejavnosti,« izvemo tudi o razširjeni kolektivni pogodbi.

Dejavnost se je začela s propadom tekstilnih in oblačilnih gigantov drobiti in nastalo je veliko majhnih in mikro podjetij s po enim do desetih zaposlenih, teh je v oblačilni dejavnosti trenutno okoli sedemsto. »Ta dejavnost v Sloveniji prav gotovo ne bo izginila,« meni Rozman in dodaja, da je Stupis vseskozi opozarjal, da ni rešitev v konkuriranju z nizko ceno delovne sile, ampak v proizvodnji z večjo dodano vrednostjo. Eden večjih skupnih uspehov socialnih partnerjev v tej dejavnosti iz tistega časa je po njegovem program prilagajanja pogojem notranjega evropskega trga, kjer so podjetja lahko konkurirala na razpise in dobila sredstva za prestrukturiranje.

V tem času se je ob propadu oblačilne dejavnosti začela pojavljati tudi proizvodnja usnjenih izdelkov in šivanja prevlek. Najprej je bila v tem zelo močna firma Prevent, v nadaljevanju pa Boxmark in Dani AFC. Nekatera podjetja se za to niso odločila, problem pa je, da so mnoga pristala raje pri dodelavnih oz. t. i. lon poslih z nizko dodano vrednostjo, kar se je izkazalo za napačno poslovno odločitev, meni Rozman in spomni, da je Stupis na to že zelo zgodaj opozarjal. »Samo delo je premalo plačano, da bi lahko sledilo rasti življenjskih stroškov v Sloveniji. Tisti, ki so vztrajali samo na tem in niso razvijali lastne blagovne znamke, so propadli. Zadnji tak je Arum,« pojasni naš sogovornik. Dodaja, da je oblačilno industrijo povsod po EU doletela enaka usoda, je pa v nekaterih državah notranji trg večji in so zato nekatere firme in z njimi lokalne blagovne znamke vendarle lažje preživele pritiske globalizacije. Teh se je morala braniti tudi primarna tekstilna industrija, kjer so bila potrebna znatna vlaganja. Svetal zgled je po besedah Rozmana Predilnica Litija, kjer so z lastnim znanjem združili moči in so danes eden najboljših evropskih proizvajalcev svoje branže. Tudi plače so tam boljše od povprečja dejavnosti.

V čevljarski dejavnosti je od večjih družb ostala Alpina, ki je kupila tudi blagovno znamko Peka, del Planike, Ciciban, nekaj je tudi manjših čevljarskih delavnic. Uspeh Stupisa je ob tem, da so z aktivnostmi zajezili razkosanje in razprodajo Alpine, ki je zdaj v lasti slabe banke (na zgornji fotografiji Tone Rozman govori na protestu za Alpino leta 2016, op. a.).

Pod črto povedano za sindikat 30-letno obdobje ni bilo lahko, saj je bila dejavnost zelo pod udarom globalizacije. »Vendar, če bi se menedžment tega zavedal dovolj zgodaj in reagiral ustrezno, bi se lahko ohranil vsaj del proizvodnje, z lahkoto pa bi ostale tudi blagovne znamke. Dober primer je konfekcijsko podjetje Lisca, ki se je prestrukturiralo pravočasno, ohranilo vitalne dele razvoja v Sloveniji z minimalno osnovno proizvodnjo, prodajo in logistiko, ki jo izvajajo v Sloveniji. Nekaj podobnega dela tudi Alpina, lahko pa bi tudi Peko in na primer Mura,« pravi Rozman.

»Ne glede na vso globalizacijo je več milijard ljudi še vedno oblečenih in obutih. Tudi marsikatero slovensko podjetje bi si lahko odrezalo del pogače na tem globalnem trgu. Marsikdo ima tudi pri nas veselje s tem poklicem, med njimi so tudi mladi oblikovalci. Še zmeraj imamo na obeh fakultetah programe oblikovanja tekstila in Slovenija je še vedno zmožna proizvajati kadre za oblikovanje in proizvodnjo tekstilij,« optimistično zaokrožuje zgodbo Rozman.

Več kot polovica zaposlenih ima minimalno plačo v Tosami, prišlo je do zrušitve plačilnih razredov in razmerij; le malo nad minimalno plačo imajo tako tudi že vodje izmen, vzdrževalci, ključavničarji, strojniki, električarji ipd. Že pred uveljavitvijo zakona so imeli dogovor, da so bili stimulativni dodatki (za preseganje norm, režijsko delo, mentorstvo ipd.) izplačani nad minimalno plačo, prav tako za nočno delo, ki je bilo že prej izločeno in ga dobiva del zaposlenih v proizvodnji, ki delajo v štirih izmenah. Ker so v družbi Tosama, predvsem v proizvodnji, zaposleni predvsem starejši, se izvzem dodatka za delovno dobo precej pozna.

V družbi Moda Mi & Lan je osnovna plača že dalj časa 700 evrov, dodatkov ni veliko, le zakonsko določeni. Minimalna plača, obračunana po novem, se še posebej pozna starejšim delavcem, ki so dobili tudi do sto evrov več izplačila. Plačna sorazmerja so se tudi tam porušila.

Plačilne liste bi delavke in delavci morali vsak mesec podrobno pregledati in jih tudi razumeti. O vseh nejasnostih bi morali obvestiti predsednika sindikata v družbi. Sindikat pa bi moral v akcijo in zahtevati od vodstva jasne in pregledne plačilne liste. Na ravni dejavnosti je treba zadeve urediti, sicer bodo delavke in delavci še bolj prehajali v druge dejavnosti, je bilo slišati v razpravi.

Združevanje koristno

Predsedstvo Stupisa se je tudi seznanilo, kako poteka povezovanje s sindikatoma gradbincev in lesarjev. Narejen je bil pregled stanja po vseh treh sindikatih, slišali pa smo tudi predlog, da bi bilo koristno, da bi se sindikalisti tudi srečali in spoznali ter poiskali skupne potenciale.

Rozman je člane predsedstva seznanil tudi s poslovanjem Stupisa. Poudarek je bil predvsem na odhodkovni strani, ki presega prihodkovno, in to na račun ohranjanja servisa za člane na ravni kot v letih, ko je bil Stupis eden močnejših sindikatov dejavnosti.

Tokratna seja je bila simbolično na dan, ko je bil 23. februarja pred 30 leti ustanovljen sindikat Stupis (več zgoraj). Obletnico bodo praznovali z drugimi sindikati in ZSSS na skupni prireditvi 4. aprila.

Mojca Matoz

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!