Iz Delavske enotnosti: Miti o mladih ne držijo

10. 5. 2018

Raziskava Sindikata Mladi plus o položaju na trgu dela je pokazala, da si mladi želijo varnosti in pogodb za nedoločen čas, soočajo pa se s skrajnim izkoriščanjem in pristanejo na marsikaj, tudi na povsem nezakonite prakse. Zakonodaja ni tako slaba, pešata pa nadzor in seznanjenost mladih s pravicami, pišemo v 10. letošnji številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS.

V dvodelni raziskavi so v sindikatu med mladimi zaposlenimi in brezposelnimi ugotavljali marsikaj, ugotovili pa tudi zelo zaskrbljujoče stvari. Kar 47 odstotkov vprašanih ne ve, do kdaj lahko kot mladi na zavodu izkoristijo pravice, 31 odstotkov pa jih je ob tem, ko so bili na zavodu, delalo prek drugih oblik dela. Diskriminacijo na delovnem mestu je zaznalo 27 odstotkov vprašanih, največkrat so poročali o diskriminaciji zaradi narodnosti in spola. Kljub zakonski prepovedi so kar 21 odstotkov mladih na pogovoru za službo vprašali o načrtovanju družine, 73 odstotkov jih je opazilo oglase, ki so preferirali le en spol, 39 odstotkov jih je bilo na pogovoru spolno diskriminiranih.

Mladi o pravicah niso ustrezno poučeni, zato v Sindikatu Mladi plus veliko pozornost namenjajo njihovemu informiranju in izobraževanju. Kar 90 odstotkov mladih recimo ne ve, kaj se zgodi, če zamudijo rok za oddajo prošnje za prejemanje denarnega nadomestila za brezposelne, kar 31 pa ne, da jim to pripada, če so v zadnjih dveh letih bili zaposleni vsaj devet mesecev. Prav tako 60 odstotkov vprašanih ni vedelo, koliko dopusta jim pripada, če so zaposleni za polni delovni čas, 74 odstotkov pa ne, če so zaposleni za polovičnega.

V sindikatu so bili presenečeni zlasti nad visokim odstotkom mladih, ki trenutno opravljajo delo, za katero niso plačani, kar 32 odstotkov je takih. Ker nimajo prave izbire, mladi delajo (55 odstotkov) na področju, za katero se niso šolali, kar 87 odstotkov jih je tako tudi pripravljeno delati, na takem področju in na delovnem mestu, ki zahteva nižjo stopnjo izobrazbe, pa bi jih delalo kar 80 odstotkov.

Mit, da si mladi želijo espejevske svobode, pade s podatkom, da si jih dejansko želi odpreti s. p. le štiri odstotke, 47 odstotkov pa bi ga tudi odprlo, če bi bil to pogoj za opravljanje dela. Mladi tiho sprejemajo kršitve in jih je strah izgube dela, le desetina se jih je zaradi tega že obrnilo na katero od institucij ali organizacij.
Nadurno delo vsaj enkrat na teden opravlja 27 odstotkov mladih, 30 odstotkov jih zanje ne dobi plačila ali dodatnih delovnih dni. Delavske in socialne pravice mladi vrednotijo izredno visoko (94 in 95 odstotkov), višje kot prožnost. V podobnem odstotku se jim zdita pomembna tudi varno in zdravo delovno okolje ter enakopravnost na trgu dela. Višina plačila je pomembna 88 odstotkom vprašanih, odstotku manj je pomembna varnost in trajnost zaposlitve. Kar 74 odstotkov mladih bi se ob možnosti izbire odločilo za pogodbo za nedoločen čas.

Delo sindikata povzročilo spremembe

Pred praznikom dela so v Sindikatu Mladi plus spomnili tudi na svojo kampanjo »Stop kršitvam, ZA dostojno delo«. Že od leta 2016 poostreno nadzirajo oglase za delo in prijavljajo kršitve inšpekciji. Sporne oglase tudi javno objavljajo, delodajalce pa pozivajo k odpravi kršitev.

Do sedaj so ukrepali v 106 primerih, pri več kot pri polovici je šlo za ponujanje dela, ki je kazalo elemente delovnega razmerja, pogoj za delo pa je bil aktiven študentski status, pri slabi tretjini pa je iskalec zaposlitve lahko »izbiral« med študentskim delom, espejem, deoojem ali redno obliko dela. Največ kršitev so zaznali pri iskanju delavcev za težka fizična/proizvodna dela.

Z odzivom inšpekcije za delo v sindikatu niso zadovoljni; od njih so prejeli le 11 obvestil o začeti preiskavi, hkrati pa so jim na inšpektoratu pojasnili, da ne morejo ukrepati samo na podlagi oglasov.

Vendar pa so mladi sindikalisti opazili spremembe vedenja oglaševalcev dela. Te pa žal ne gredo v smer, ki bi si je želeli. Delodajalci se tako preprosto le izognejo javni objavi spornih zaposlovalskih praks, v resnici pa se ni spremenilo veliko. So pa nekaterim delodajalcem tudi svetovali, kako naj ravnajo.

Oglase v sindikatu še zbirajo in mlade spodbujajo, da nepravilnosti sami prepoznavajo. In glede na odziv jim to tudi uspeva. Skrbi jih pa, da kljub temu mladi nimajo izbire in so pripravljeni na marsikaj, tudi na kršitve pri zaposlovanju. Prekarizacija se je med mladimi razširila kot nekaj povsem normalnega, pozabijo naj dostojne oblike dela in poprimejo za karkoli. Problem je tudi v tem, da ni niti pravih sistemskih ukrepov, da bi bilo drugače. Čeprav zakonodaja v prvo vrsto postavlja pogodbe za nedoločen čas, jih mladi skorajda ne poznajo več. Tudi med 50 ukrepi v shemi jamstva za mlade je le eden v tej smeri, ugotavljajo sindikalisti.

Dolgoročne posledice za mlade in za družbo so težke. Mladi se zaradi negotovosti vse bolj soočajo s psiho-socialnimi tveganji (apatija, depresija), državne blagajne pa ne dobijo prispevkov.

Prožnost, ki jo ob velikih dobičkih in gospodarski rasti pričakuje gospodarstvo, je nevzdržna, so še sporočili iz Sindikata Mladi plus ob prazniku dela.

Mojca Matoz

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!