Sindikat Mladi plus zahteva gorivni dodatek za dostavljavce Wolta

2. 4. 2026

Potem ko so se iz podjetja Wolt na prvo javno pismo, iz Sindikata Mladi plus poslanega 19. marca, odzvali mimo konkretnih vprašanj in z nepooblaščeno osebo, je sindikat direktorja podjetja za dostavo hrane Clemensa Bruggerja povabil na javno soočenje z dostavljavci. Sindikalna analiza namreč razkriva sistemsko neravnovesje med platformo in njenimi delavkami in delavci.

Sindikat Mladi plus je 19. marca  direktorju podjetja Wolt Slovenija Clemensu Bruggerju poslal javno pismo s šestimi konkretnimi zahtevami, segajočimi od gorivnega dodatka in algoritemske transparentnosti do metodologije oglaševane urne postavke. Iz podjetja jim je 26. marca odgovoril Jan Škoberne, nekdanji poslanec Socialnih demokratov (SD), podpisan kot »vodja javnih politik«, čigar pooblastila sindikat označuje za vprašljiva. Na nobeno od šestih konkretnih vprašanj iz Wolta niso neposredno odgovorili: gorivni dodatek je ostal brez datuma, metodologije ali konkretnega ukrepa, poziv k algoritmični transparentnosti je Škoberne zavrnil, na vprašanji o rekrutiranju novih dostavljavcev in ažurnosti oglaševane urne postavke pa sploh ni bilo odgovora.

Sindikat je zato 30. marca poslal drugo javno pismo, v katerem je direktorja Bruggerja povabil na javno soočenje z dostavljavci v tednu od 20. do 24. aprila v Ljubljani, z rokom za odgovor do 7. aprila. Dogodek bo odprt za medije in zainteresirano javnost. Ob tem je sindikat formuliral tudi sedem novih zahtev – od vprašanja, kdaj namerava Wolt uskladiti svojo prakso s pravnomočno sodbo na Finskem, do zahteve po razkritju metodologije izračuna urne postavke.

 

1. Finska sodba KHO:2025:41 je pravnomočna. Wolt je na Finskem delodajalec in je marca 2026 izčrpal vsa pravna sredstva. Kdaj nameravate uskladiti svojo poslovno prakso v Sloveniji z ugotovitvami te sodbe?
2. Ali ima vodja javnih politik pooblastila za izjavo, da se Program nagrad v Sloveniji ne uporablja? Če da, zahtevamo pisno potrditev. Če ne, zahtevamo odgovor pristojne osebe. Ali boste v Algorithmic Transparency Report 2026 eksplicitno zapisali, na katerih trgih Program nagrad deluje?
3. Konkretna metodologija, datum uveljavitve in višina gorivnega dodatka, vezanega na regulirano ceno NMB 95. Ali bo dodatek v celoti prenesen na dostavljavce brez Woltove provizije, ali ga boste zaračunali strankam kot ste vremenski dodatek?
4. Kdaj in kako bodo dostavljavci v Sloveniji, kjer deluje Wolt, prejeli razlago za posamezne plačilne prilagoditve UpfrontPricingAdjustment?
5. Ali oglaševana urna postavka temelji na celotnem času, ko je dostavljavec prijavljen v aplikacijo, ali le na času od sprejema do oddaje posamezne dostave? Zahtevamo javno razkritje metodologije izračuna te številke in pojasnilo, ali se izračun nanaša na celotno Slovenijo ali le na mesta z največ prometom. Omenimo še, da SAR podatki razkrijejo vsaj sedem faktorjev UpfrontPricingAdjustment, ki jih Transparency Report ne omenja, in ki vplivajo na dejanski zaslužek.
6. Ali se zavezujete, da boste oglaševano urno postavko posodobili v roku enega tedna, ko dejanski bruto zaslužek na terenu pade pod oglaševano vrednost?
7. Kaj konkretno namerava Wolt storiti, ko bo upad naročil znižal oglaševano postavko za 20 % in več? To je legitimno vprašanje sindikata, ki zastopa člane, ki so ekonomsko odvisni od Wolta, in ki za razliko od vas ne morejo prevaliti tveganja na druge.

3,87 evra neto na uro: nezavidljiv ekonomski položaj dostavljavcev

Čeprav podjetje Wolt javno oglašuje, da povprečna urna postavka dostavljavcev znaša 11 evrov bruto na uro – v idealnem primeru slabih sedem evrov neto – sindikalna analiza razkriva, da je dejanski neto zaslužek ekonomsko odvisnih dostavljavcev bistveno nižji. Samostojni podjetnik z avtomobilom pri 176 urah dela na mesec – za polni delovni čas – zasluži 3,87 evra neto na uro. Za 5,74 evra neto na uro mora delati 276 ur mesečno, to je 23 dni po 12 ur dostavljanja brez prostega dneva. Pri manj kot sto urah na mesec dostavljavec z avtomobilom ne pokrije niti obveznih stroškov.

Preden dostavljavec zasluži prvi evro zase, mora pokriti fiksne obveznosti, ki jih Wolt ne plačuje: minimalne prispevke za socialno in zdravstveno zavarovanje (od aprila dalje 648,85 evra mesečno), amortizacijo vozila, telefona in druge opreme (80 evrov mesečno), prehrano med delom (175 evrov mesečno) in dohodnino. Skupaj te postavke znašajo okrog 981 evrov mesečno. Pri oglaševani urni postavki 11 evrov mora torej dostavljavec opraviti skoraj 90 ur – več kot polovico polnega delovnega časa – zgolj za kritje teh obveznosti (s klikom na sliko se vam odpre infografika).

Kdo pobere koliko

Po sindikalni oceni Wolt od vsakega naročila pobere provizijo v višini okoli 30 odstotkov vrednosti naročila od restavracije ter dostavnino od stranke. Pri ocenjeni povprečni vrednosti naročila 20 evrov in dostavnini 3,50 evra ter približno 600 dostavah mesečno Wolt z enim samim dostavljavcem ustvari približno 5700 evrov prihodka, dostavljavcu pa izplača zaslužek v višini 3036 evrov bruto. Po odbitku stroškov za gorivo – povprečni dostavljavec opravi 276 ur na mesec in za gorivo porabi 425 evrov mesečno –, amortizacijo, prehrano, prispevke in dohodnino dostavljavcu ostane 1455 evrov neto – Woltu pa več kot 2800 evrov za kritje lastnega poslovanja in ustvarjanje dobička.

 

Sindikat ob tem opozarja, da Wolt v isto oglaševano povprečje vključuje tako delavce z redno zaposlitvijo kot tiste, ki imajo popoldanski espe (in občutno manj fiksnih stroškov), študente, ki opravijo do sedem ur tedensko brez stroškov za prispevke, ter ekonomsko odvisne dostavljavce s tisoč evri obveznih mesečnih stroškov. Brez razkritja metodologije je oglaševana postavka po mnenju sindikata zavajajoča.

Dvojni udarec za dostavljavce: zvišanje cen pogonskih goriv in upad naročil

Cena dizla je ob zadnjem zvišanju 24. marca v enem tednu narasla za 11 odstotkov, vlada pa je posodabljanje cen prestavila na tedenski cikel. Sindikat od Wolta zahteva gorivni dodatek z jasno metodologijo, vezano na regulirano ceno NMB 95, in pisno zagotovilo, da bo v celoti prenesen na dostavljavce. A problem ni le gorivo. Ko se pogonska goriva podražijo, se podraži hrana, stranke začnejo naročati redkeje, manj naročil pomeni manj dostav in nižji zaslužek. Te škarje se zaprejo ravno na dostavljavcu, ki ne more enostransko spremeniti cene svojega dela. 

Algoritem nagrajuje ekonomsko odvisnost delavk in delavcev

Wolt v poročilu o algoritemski transparentnosti navaja štiri uradne parametre dodeljevanja nalog: razpoložljivost, lokacijo, tip vozila in posebne zmogljivosti. Isti dokument na strani 23 opisuje sistem, ki bolj aktivnim dostavljavcem – tistim z višjo stopnjo sprejetih nalog in višjo stopnjo opravljenih nalog – daje prednostni dostop do boljših nalog.

Kot ugotavljajo v Sindikatu Mladi plus, so dostavljavci v praksi za zavrnitev naloge pogosto deležni manjšega števila novih naročil. Tudi posnetki zaslonov iz Woltove aplikacije to potrjujejo: pod metriko sprejetih nalog aplikacija dostavljavcu sporoča, da bo več sprejetih nalog pomenilo večji zaslužek, pod metriko dokončanih nalog pa opozori, da lahko zaradi neuspešno zaključenih nalog zamudi dodaten zaslužek. Po oceni sindikata sistem strukturno nagrajuje ekonomsko odvisnost in jo pretvarja v »algoritemsko prednost«, dostavljavcem pa odvzema dejansko svobodo zavrnitve dela (s klikom na sliko se vam odpre aplikacija).

 

To potrjuje tudi sodišče v Bologni (Tribunale di Bologna), ki je 31. decembra 2020 (t. i. zadeva CGIL proti Deliveroo) ugotovilo, da je Deliveroojev kazalec zanesljivosti (ang. reliability index) – predstavljen kot ločen sistem nagrajevanja – nezakonito vplival na dostop do dela, ne glede na to, kako je bil formalno poimenovan. V sindikatu zato zahtevajo pisno pojasnilo, ali mehanizem nagrajevanja v praksi deluje enako kot Deliveroojev kazalec zanesljivosti.

Pravnomočna finska sodba: Wolt je delodajalec in ne naročnik storitev

V Sindikatu Mladi plus posebej izpostavljajo nedavno pravnomočno sodbo finskega vrhovnega upravnega sodišča (KHO:2025:41), ki je ugotovilo, da so Woltovi dostavljavci na Finskem v delovnem razmerju. Sodišče je zapisalo, da Wolt z upravljanjem digitalne platforme nadzoruje opravljanje dela dostavljavcev ter da ta nadzor ustreza kriteriju delovnopravne podrejenosti. Sodba temelji na pravu EU, kar pomeni, da njene ugotovitve niso omejene na finsko jurisdikcijo. V sindikatu zato od Wolta zahtevajo, da pojasni, kdaj namerava uskladiti svojo poslovno prakso v Sloveniji s to sodbo. Direktiva o platformnem delu (EU 2024/2831), ki jo morajo države članice EU v nacionalno pravo prenesti do decembra 2026, namreč vzpostavlja obveznosti platform glede zaposlitvenega statusa, algoritemske transparentnosti in človeškega nadzora nad avtomatiziranimi sistemi.