Moč ljudem! Proti zakonu za razkroj Slovenije!
7. 5. 2026
Nič o nas brez nas, smo odločeni v sindikatih. V sindikalnih centralah smo natančno proučili predlog t. i. zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ter se pred 3. nujno sejo Skupnega odbora Državnega zbora Republike Slovenije, na katero socialni partnerji in javnost niso bili povabljeni, nanj ostro in javno odzvali.
Prvi očitek je, da je bil zakon sprejet brez sodelovanja javnosti in brez socialnega dialoga, čeprav ta t. i. omnibus zakonodaja posega v deset drugih zakonov, od tega osem sistemskih, vsi pa bi morali biti na dnevnem redu ekonomsko-socialnega sveta. Gre za zelo občutljiva področja, ki nekatere družbene podsisteme spreminjajo v temeljih, kar prinaša tveganja in bi zato morale biti rešitve zelo premišljene, široko družbeno soglasje pa bi bilo nujno za njihovo legitimnost. Zato je šel v državni zbor tudi sindikalni poziv za razpis posvetovalnega referenduma.
Kako globoke bodo finančne posledice morebitnega sprejema tega zakona, ni povsem jasno, ocene predlagateljev (trenutnih sooblikovalcev nove vlade na desnem polu političnega spektra) so nižje od stroke in socialnih partnerjev. Sindikati menijo tudi, da ni nikakršne podlage za interventnost ukrepov. Edini ukrep, ki bi bil lahko interventen je omilitev cen energentov.
Predlog zakona jemlje upokojencem, najemnikom in bolnim
Jakob Počivavšek (KSS Pergam) je pred poslopjem državnega zbora povedal, da gre za zakon zaradi katerega bo bogatejši ozek krog ljudi, in to na račun drugih. Jemlje upokojencem, najemnikom in bolnim, je poudaril. Luknja v pokojninski blagajni je ocenjena na 620 milijonov evrov kar je enako kot, če bi vsem upokojenim v državi pokojnine dvignili za sedem odstotkov ali jim dali zraven približno še eno pokojnino. Sporno je tudi, da bo moratorij na zakon o gostinstvu z nižanjem davkov koristil le tistim, ki stanovanja oddajajo. Z ustavno spornim prisilnim upokojevanjem se posega tudi v delovno zakonodajo, vse skupaj pa vodi v razkroj Slovenije.
Martina Vuk (Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS)) je opozorila na mnenje pravne službe državnega zbora, da zakon ni nujen, niti razvojen, niti interventen. Z njim profitira le zgornji odstotek v državi. Problematizirala tudi nižanje DDV, pri katerem bi lahko profitirali le trgovci, saj v zakon ni zapisano, da se morajo znižati tudi cene živil. Podobno je tudi pri davku na najemnine stanovanj. Hkrati pa menedžerski pokrov v obliki t. i. socialne oziroma razvojne kapice pomeni, da bodo tisti, ki imajo 7500 evrov bruto plače plačevali v deležu manj prispevkov kot tisti s minimalno plačo. To pa ni pravično in ni za ljudi. Vuk pa je problematizirala tudi pritisk na plače javnem sektorju in dogovorjene dvige.
Damjan Wolf (KS 90) je opozoril, da gre za rušenje socialne in pravne države. Začelo se je z zakonom o vladi, ki združujeta nezdružljiva resorja, delo in kapital. Oblast, ki se boji socialnega dialoga, se po njegovih besedah boji resnice in nima prihodnosti. Zakon ni interventen, ampak gre poseg izključno v korist kapitala. Kdo bo nosil odgovornost za rušenje pokojninske zakonodaje za katero je bila dana zaveza na ravni EU, se je vprašal. Davčni in zdravstveni ukrepi so po njegovem populizem.
Andrej Zorko (ZSSS) je spomnil na predvolilne obljube, na podlagi katerih naj bi bodo ljudi poslušali, zdaj pa javnost in socialne partnerje izključujejo. Nenavadno je, da se bojijo posvetovalnega referenduma, nenavadno je tudi to, da t. i. redni zakonodajni postopek poteka tako hitro, pa tudi to, da ne želijo počakati na novo vlado, novega ministra ali ministrico, ki bi lahko podala finančno oceno tega zakona. Zakon proračunsko luknjo še povečuje, ocena je, da za milijardo evrov. Poziv bodočemu mandatarju, da ustavi to norost je na mestu, je bil jasen Zorko in posebej poudaril, da bo zakon zmanjšal število pogodb o zaposlitvi za določen in neodločen čas, kar pomeni razgradnjo delovnih razmerij, zniževanje delavskih pravic s spodbujanjem prekariata, samozaposlovanja in večanjem revščine. To je pot, ki spreminja svet dela v trg storitev, ki spreminja vrednote in poslabšuje kakovost življenja. V zakonu ni nič inovativnega, v njem so »božične želje« delodajalskih organizacij. Netenje krize je po Zorkovih besedah zgolj izgovor za te ukrepe.
»Moč ljudem,« so skupaj so z dvignjenimi pestmi še sporočili predstavniki in predstavnica sindikalnih central. ZSSS bo podrobneje obravnavala škodljivi omnibus zakon in potencialne odzive nanj na svoji majski seji predsedstva naslednji teden. Absolutno ni izključena niti možnost zbiranja podpisov, potrebnih za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o samem zakonu.
Mojca Matoz
Ne prezrite tudi:
Kako so predlog interventnega zakona raztrgale sindikalne centrale:
In zakaj je proti zakonu tudi Sindikat upokojencev Slovenije
Nalagam ...