Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali krajše Zpiz je edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (OPZ) pri nas, njegove dejavnosti pa tako ali drugače zadevajo vsakega delovno aktivnega prebivalca v Sloveniji, posredno pa tudi njegove družinske člane. V pogovoru z generalnim direktorjem Zpiza ter predstavnicama upokojencev in ZSSS v svetu Zpiza predstavljamo notranje delovanje Zavoda, postopke priznavanja pravic iz naslova OPZ ter odgovarjamo na zadrege članov in članic o delovanju slovenskega pokojninskega sistema.
Delavci in delavke se s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, odprtjem espeja ali kakšno drugo obliko opravljanja dela zavežejo k vplačevanju prispevkov v pokojninsko blagajno, prispevke pa je dolžan vplačevati tudi njihov delodajalec (samozaposleni jih plačujejo sami). S tem dobijo status zavarovanca in pridobijo pravico do uživanja pokojnine. Višina prispevka je določena v odstotkih od zavarovalne osnove, ki je odvisna od statusa delavca. V večini, razen za brezposelne in študente, delavke in delavci plačujejo prispevek v višini 15,5 odstotka od svoje zavarovalne osnove, njihov delodajalec pa v višini 8,85 odstotka. Prispevki se mesečno zbirajo na Zpizu, ki poskrbi za njihovo izplačilo upravičencem.
Glede na podatke iz letnega poročila Zpiza je v letu 2023 število zavarovancev preseglo milijon, število prejemnikov pa 638.000 oziroma 1,4 odstotka več kot leto prej. Trenutno razmerje med prejemniki pokojnin in delovno aktivnimi prebivalci znaša 1,57 in se počasi spet zvišuje. Pomembno vlogo pri tem igrajo tuji delavci in delavke, ki predstavljajo dobro šestino vseh delovno aktivnih prebivalcev Slovenije.
Delovanje in vodenje Zpiza
Delovanje Zpiza določajo najrazličnejši zakoni, podzakonski akti in organizacijski akti zavoda. Njegove glavne naloge so reševanje zahtevkov za uveljavljanje pravic iz OPZ, vodenje matične evidence o vseh zavarovancih in uživalcih pravic (upokojencev in invalidov) ter izplačevanje pokojnin in drugih denarnih prejemkov. Zavod vodi generalni direktor, upravlja pa ga 27-članski svet zavoda. Generalni direktor sprejema poslovodne odločitve ter je odgovoren za zakonitost dela zavoda, imenuje pa ga svet zavoda z navadno večino za štiriletni mandat ob soglasju vlade. Sedanji generalni direktor je Marijan Papež. Leta 2005 je nasledil tedanjega direktorja Janeza Prijatelja, ki je Zpiz vodil od leta 1987.
Upravljanje Zpiza
Svet zavoda sestavlja 27 članov, od tega po sedem članov imenujejo delodajalska združenja, sindikalne zveze oziroma konfederacije ter vlada, tri člane imenujejo zveze oziroma organizacije upokojencev, po en član pa predstavlja invalidske organizacije za delovne invalide, Študentsko organizacijo Slovenije ter delavce zavoda. Mandat članic in članov traja štiri leta, svet zavoda pa izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika. Trenutno svet zavoda vodi vladni predstavnik Danijel Kovač, namestnica je Silva Koželj, ki prihaja iz kvote organizacij upokojencev.
Svet zavoda spremlja gmotni položaj upokojencev in delovnih invalidov, ugotavlja in objavlja odstotek uskladitve pokojnin in drugih prejemkov, določa izplačilne dneve, sprejema finančni načrt, letno poročilo zavoda, imenuje in razrešuje generalno direktorico ali generalnega direktorja ter sprejema statut zavoda in druge splošne akte zavoda. S statutom lahko iz članov sveta zavoda oblikuje tudi ožjo skupino, ki opravlja nadzorno funkcijo v primeru notranje revizije delovanja zavoda.
Kot poudarja Irena Štamfelj, svetovalka za področja enakih možnosti, starševstva in socialnih zavarovanj v ZSSS in njena predstavnica v svetu Zpiza, so veliki izzivi pri delovanju zavoda obdelava vseh prejetih zahtevkov, ki se iz leta v leto povečujejo, ter dosledno izvajanje vseh sprememb zakonodaje pokojninskega sistema, saj tem običajno sledi precejšnje povečanje zahtevkov zavarovancev za uveljavljanje pravic. To zahteva tudi prilagoditev informacijskega sistema, dodatno je treba izobraziti zaposlene. Vse to pa je velik izziv, saj se zavod že tako sooča z veliko kadrovsko stisko, vsako povečanje števila zaposlenih pa mora biti odobreno od države. Zavarovanci lahko zato na odločbe o pravici do nakazila prejemkov čakajo 20 dni ali tudi več, za zahtevke na I. stopnji pa tudi do 80 dni, to pa je občutno predolgo.
Vloga sindikatov v Zpizu
Sindikalni predstavniki aktivno sodelujejo v razpravah na sejah sveta, glasujejo in predlagajo sklepe, opozarjajo na problematike, ki se uvrščajo na dnevne rede prihodnjih sej, npr. predstavitev gmotnega položaja upokojenk in upokojencev, poročilo in priporočila OECD glede ukrepov pokojninske reforme za Slovenijo, obravnava predlogov zakonodajnih sprememb, spremljanje uresničevanja invalidskega zavarovanja ipd. »Na sejah jasno zagovarjamo stališča in interese delavk in delavcev, torej aktivnih zavarovancev kot obstoječih upokojencev, opozarjamo na težave, ki jih zaznavamo, ter podajamo pobude za učinkovitejše delovanje zavoda, ki je v korist delavstva,« razlaga Irena Štamfelj.
Sama sicer prvič sodeluje v svetu zavoda kot članica. Vsak član oz. članica ima glasovalno pravico in en glas ter glasuje po svoji presoji oziroma usmeritvah organizacije, ki jo zastopa. Pri obravnavanju posameznih točk oziroma problematik se glasuje o sklepih. Svet sprejema odločitve oziroma sklepe z večino navzočih članic in članov, razen za nekatere ključne zadeve, kot je sprejem finančnega načrta, imenovanje direktorja/ice, ko odloča z večino vseh članov. Vsak član ali članica lahko predlaga črtanje ali spremembo vsebine predlaganega sklepa. Če je pri posameznem vprašanju več predlogov, se glasuje o vsakem posebej po vrstnem redu, po katerem so bili podani. Člani oz. članice imajo tudi pravico podati predloge za uvrstitev tematike na dnevni red sej.
Kako pa se sindikalne centrale dogovorijo, kdo jih bo zastopal v svetu Zpiza? Irena Štamfelj odgovarja: »Sindikalne centrale običajno sklenejo sporazum o imenovanju članov sveta zavoda s strani aktivnih zavarovancev. Imena kandidatov posredujejo mandatno-volilni komisiji Zpiza, ki jih predstavi na konstitutivni seji sveta Zpiza, kjer se tudi potrjujejo.«
Vloga upokojencev v Zpizu
Člani sveta Zpiza iz vrst upokojencev opravljajo enake naloge kot predstavniki drugih skupin, delodajalcev, invalidov, vlade in zaposlenih na Zpizu: obravnavajo in spremljajo sistemska vprašanja ter sodelujejo pri oblikovanju pobud za spremembo predpisov v zvezi z izvajanjem OPZ. V skladu s statutom Zpiza zvezam upokojenskih društev oziroma reprezentativnim organizacijam upokojencev na ravni države pripadajo tri mesta v svetu zavoda. Ta si sporazumno razdelita Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) in Sindikat upokojencev Slovenije (Sus) na način, da Zdus dobi dva člana sveta, Sus pa enega. Kot poudarja Francka Ćetković, predsednica Susa in članica sveta Zpiza od leta 2019 dalje, so argumenti predstavnic upokojenskih organizacij praviloma slišani, niso pa vedno upoštevani.
»Naše razprave, pobude in predlogi so praviloma vezani na socialni-ekonomski položaj upokojenk in upokojencev. Vztrajno smo zahtevali izredno uskladitev pokojnin, s katero bi se vsaj do neke mere ublažilo neusklajevanje pokojnin s sprejetim zakonom o uravnoteženju javnih financ, in v nekaj letih so bile te naše zahteve tudi uslišane. Moram reči, da so nas v teh zahtevah podprli člani in članice sveta iz vseh sindikalnih organizacij.« Predstavnice upokojencev nenehno opozarjajo, da se ob raznih predlogih sistemskega zakona ne sme sprejemati rešitev, ki so v nasprotju s sistemsko ureditvijo OPZ, ter opozarjajo na predloge, ki bi pomenili rušitev prvega stebra, stebra obveznega pokojninskega zavarovanja. Njihovim predlogom največkrat nasprotujejo predstavniki vlade z argumenti, da ti ne sledijo vzdržnosti javnih financ. »Osebno me te obrazložitve vedno razjezijo,« nejevoljno pojasnI Francka Ćetković. »Če bi delodajalci plačevali enako višino prispevka kot delojemalci, ne bi bilo potrebno govoriti o finančni vzdržnosti pokojninske blagajne.« Kje pa se najpogosteje zatakne?
»Pri uskladitvah pokojnin. Nazadnje, ko je vlada z zakonom o izvrševanju proračuna v letu 2020 predpisala redno uskladitev pokojnin za 2,5 odstotka, smo po objavi podatkov statističnega urada o rasti plač v tistem letu ugotovili, da je bila določitev redne uskladitve pokojnin v višini 2,5 odstotka nesistemska, torej ni temeljila na podatkih, ki so podlaga za usklajevanje pokojnin (105. in 106. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, statistični podatki o letni rasti plač ter povprečni rasti cen življenjskih potrebščin, op. a.). Pokojnine bi se torej morale redno uskladiti za 3,5 odstotka! Premalo usklajene pokojnine v letu 2021 nam oblast še vedno dolguje, na to še vedno opozarjamo in zahtevamo, da se to čimprej izvrši,« pojasni. In kateri svoj nedavni dosežek bi najbolj izpostavila? »Bila sem predlagateljica raziskave o ekonomsko-socialnem položaju upokojenk in upokojencev. Svet Zpiza je analizo, ki jo je pripravil inštitut za ekonomske raziskave, na svoji seji potrdil septembra 2022.« Predstavnica upokojencev v svetu Zpiza si za konec želi predvsem bolj konstruktiven in spoštljiv odnos predstavnikov vlade do sveta zavoda kot izvršilnega organa edinega izvajalca OPZ pri nas, pa tudi večjo odzivnost na njegove pobude.
Miha Poredoš
