ZSSS nasprotuje odpravi prepovedi ponovnega vstopa v sistem normiranih samostojnih podjetnikov

30. 1. 2026

V ZSSS nasprotujemo predlogu poslanske skupine Gibanja Svoboda o odpravi prepovedi ponovnega vstopa v sistem normiranih samostojnih podjetnikov. Gre za korak, ki neposredno spodbuja prekarizacijo, šibi socialno državo in odpira vrata ponovnim sistemskim zlorabam na trgu dela.

Iz podatkov Finančnega urada Republike Slovenije je jasno razvidno, da se od leta 2013 število normiranih samostojnih podjetnikov (espejev) povečuje, da je od leta 2020 takšnih espejev več kot običajnih in da se razlika med tema oblikama espejev vsakoletno povečuje. Leta 2013 jih je bilo nekaj čez 10 tisoč, leta 2024 pa že okoli 90 tisoč, pri čemer se trend rasti ne upočasnjuje. Oblika opravljanja dela preko espeja, ki je bila zaradi negativnih učinkov, ki jih ima na preostala področja, zastavljena kot izjema, tako postaja pravilo, podobno, kot se je dogajalo pri institutu zaposlovanja za določen čas.

Prepoved ponovnega vstopa ni bila uvedena kot kazen, temveč kot nujna varovalka proti množičnemu izigravanju delovne in socialne zakonodaje. V praksi je preprečevala kroženje delavk in delavcev med navideznim podjetništvom ter rednim delovnim razmerjem, in sicer zgolj z namenom zniževanja davkov in prispevkov. Seveda na račun delavskih pravic ter javnih blagajn.

Primerjalni pogled jasno kaže, da Slovenija s sedanjo ureditvijo »normirancev« in prepovedjo ponovnega vstopa sledi širšim evropskim in mednarodnim opozorilom. Navsezadnje je Evropska komisija v Letnem poročilu o zaposlovanju in socialnem razvoju v Evropi večkrat opozorila, da je lažno samozaposlovanje eden ključnih virov socialnega ‘dampinga’ in erozije delovnih pravic. Državam članicam priporoča krepitev nadzora, jasno uporabo kriterijev ekonomske odvisnosti ter odpravo davčnih spodbud, ki takšne prakse omogočajo.

Podobno Mednarodna organizacija dela v Priporočilu št. 198 o delovnem razmerju jasno poudarja, da mora imeti presoja dejanskega razmerja med delavcem in naročnikom prednost pred formalno pogodbeno obliko, kadar obstajajo elementi podrejenosti, osebnega opravljanja dela in ekonomske odvisnosti.

V številnih državah Evropske unije, kot so Nemčija, Francija, Avstrija in Nizozemska, se samozaposlovanje zato presoja glede na dejansko vsebino dela, ne glede na formalni status. Kršitve so sankcionirane z visokimi globami in obveznim preoblikovanjem v delovno razmerje, dostop do ugodnejših davčnih režimov pa je strogo omejen.

Zaradi navedenega smo v ZSSS prepričani, da bi odprava prepovedi ponovnega vstopa imela jasne in predvidljive posledice:

• ponovni razmah prikritih delovnih razmerij, kjer delavci formalno nastopajo kot podjetniki, dejansko pa so v podrejenem položaju brez osnovnih pravic iz dela;
• zmanjševanje prilivov v pokojninsko, zdravstveno in socialno blagajno, kar neposredno ogroža vzdržnost javnih sistemov;
• pritisk na zniževanje standardov redne zaposlitve, saj bodo delodajalci znova spodbujeni k izogibanju zaposlovanju;
• nelojalno konkurenco podjetjem in podjetnikom ki spoštujejo zakonodajo.

Podobno ugotavljata tudi ministrstvo za finance v svojih izhodiščih za spremembe Zakona o dohodnini in vlada v predlogu Zakona o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, kjer lahko med drugim tudi zasledimo, da sistem normirancev spodbuja zavezance k prirejanju prihodkov, da predstavlja erozijo davčne in prispevne osnove ter nelojalno konkurenco, da spodbuja sivo ekonomijo, saj normiranci nimajo interesa zahtevati račun pri nabavi blaga ali storitev ter da niža dohodke v socialne blagajne

V ZSSS smo tudi prepričani, da se te ugotovitve niso spremenile ter da bi odprava prepovedi predstavljala velik korak k poskusom normalizacije prekarnosti, ki bi imel tudi negativen vpliv na socialne blagajne.

Zato v ZSSS poudarjamo, da razprava o normiranih espejih ni zgolj davčno vprašanje. Primarno gre za vprašanje, kakšen obseg socialne varnosti in kakšno družbo želimo. Vlada, ki se sklicuje na evropske vrednote in socialni dialog, ne more hkrati sprejemati rešitev, ki Slovenijo oddaljujejo od evropskih in mednarodnih standardov zaščite dela.

Zato v ZSSS pozivamo, da se ne odpravi prepoved ponovnega vstopa v sistem normiranih espejev brez predhodnega resnega in vsebinskega socialnega dialoga s socialnimi partnerji, da se pred kakršnimikoli spremembami predstavi celovita, javno dostopna in primerjalna analiza, skladna s priporočili Evropske komisije in Mednarodne organizacije dela ter da se spoštujejo Pravila o delovanju ekonomsko-socialnega sveta.

Opozarjamo tudi, da je bila ena od prioritet te vlade, v skladu s koalicijsko pogodbo, sistemska odprava prekarnosti. S takšnimi predlogi, kot smo jih lahko zasledili v medijih te teden, pa očitno obstaja pri največji poslanski skupini v državnem zboru nasprotni interes. Interes spodbuditi prekarnost in oslabiti javne blagajne.

ZSSS bo nasprotovala vsem rešitvam, ki legalizirajo zlorabe, slabijo delavske pravice in prenašajo stroške socialne države na zaposlene. Če država misli resno z dostojnim delom, naj to dokaže z ukrepi, ki krepijo in ne razgrajujejo zaščite delavk in delavcev.