Nič o delavkah in delavcih brez nas: Aktualno z ekonomsko-socialnega sveta

20. 7. 2020

V zadnjih tednih in mesecih so za pravice iz dela zelo pomembni tudi t. i. intervencijski zakoni, ki jih sprejema vlada, da bi omilila posledice koronakrize. Smo že pri četrtem takem zakonu, ali nas čaka tudi peti in še kakšen? V ZSSS zahtevamo, da ti za delavce pomembni zakoni ne gredo mimo socialnih partnerjev. To ni pravi pristop, je bilo slišati v petek, 3. julija, na 330. seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS). O tem je bil govor tudi na posvetu in seji predsedstva ZSSS 9. julija.

ESS večino časa o PKP4

Veliko večino časa so socialni partnerji na zadnji seji ESS pred poletjem namenili pravicam iz četrtega vladnega svežnja ukrepov zaradi koronakrize. Socialni partnerji so že sicer obsežnemu dnevnemu redu na sindikalno zahtevo dodali še vladni predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19 (PKP4), ki se med drugim nanaša na podaljšanje ukrepa čakanja na delo, določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno. Ravno to je spodbudilo največ razprave socialnih partnerjev in sindikalno nestrinjanje z rešitvami pa tudi načinom sprejemanja te zakonodaje. Vladi, ki je zakon poslala v parlamentarno proceduro 26. junija mimo socialnih partnerjev, so očitali, da krši pravila delovanja ESS.

Problem, ki je potem nastal, je bil poslovniški, saj ni bilo mogoče odpreti novih delov zakona, ampak dajati amandmaje le na tiste člene, ki so bili že odprti. Tako so delodajalci ostali brez možnosti predlaganja rešitev pri spremembah poroštvenih shem in pri subvencioniranju delovnih mest raziskovalcev v zasebnem sektorju. Na sindikalni strani pa je nastala blokada pri predlogu, da je treba dodatno zaščititi prekarne delavke in delavce. Bo to reševal naslednji paket protikoronske zakonodaje?

Na sami seji ESS se o teh predlogih socialni partnerji tako niso odločali. Predsedujoči na seji minister Janez Cigler Kralj je predlagal, naj do drugega dopoldneva socialni partnerji pripravijo svoje amandmaje na zakon, se o njih uskladijo v ponedeljek na ministrstvu, popoldan pa bo minister te soglasne amandmaje zastopal na vladi in ta naj bi jih kot svoje zastopala na seji matičnega odbora državnega zbora, minuli petek pa obravnavali tudi poslanci na izredni seji državnega zbora.

Kaj je drugače?

Kot je na posvetu in predsedstvu ZSSS poročal izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko, so se sindikati zavzeli za to, da tisti, ki prihajajo iz držav, kjer je tveganje visoko in jih je naša država dala na t. i. rdeči seznam, dobijo 50-odstotno nadomestilo plače; če pa bodo šli v te države, še preden so pristale na rdečem seznamu, pa bi dobili vseeno še 80-odstotno nadomestilo. Stoodstotno nadomestilo, in ne 50-odstotno, naj po sindikalnem mnenju dobijo tisti, ki pristanejo v karanteni zaradi okoliščin, na katere niso mogli vplivati; recimo, da je v njihovo delovno okolje prišel nekdo, ki je zbolel, ker je bil v državi z rdeče liste in je zaradi tega moral v karanteno.

Socialni partnerji o možnosti uvedbe aplikacije za sledljivost okuženih niso veliko razpravljali, sindikati pa se strinjajo z opozorili informacijske pooblaščenke. Na seji ESS je bilo zastavljeno tudi vprašanje, ali bi lahko bile za nas primerne rešitve, ki so cenejše in hitrejše od te, da se človeku kar odredi 14-dnevna karantena. V Avstriji imajo recimo rešitev, da si tisti, ki mu je bila odrejena karantena, namesto nje v treh dneh plača in opravi test, ki pokaže, ali je pozitiven na covid-19.

O čem so se uskladili socialni partnerji

Socialni partnerji so vendarle dobili možnost predstaviti svoje predloge na PKP4 in se o njih tudi pogajati, pravi izvršni sekretar Andrej Zorko. Sindikalna prizadevanja in glavne dosežke pogajanj je podrobneje pojasnil na posvetu in predsedstvu ZSSS.

Glede odsotnosti z dela po starševskem varstvu je bilo nadomestilo plače določeno po dveh veljavnih predpisih, kar bi lahko pomenilo dvom pri letnih dopustih in delu na praznik; zato je bil predlog ZSSS, naj bo delavec upravičen do nadomestila plače tudi na podlagi drugih upravičenih odsotnosti.

Dopolnjen je tudi del, kjer so v 80-odstotno nadomestilo plače vključeni tudi vsi prispevki za socialno varnost, gre za t. i. bruto dva. Delavcu naj bi pripadalo 80 odstotkov njegove plače, tako da bo moral delodajalec doplačati, če bo to presegalo zgornjo mejo, ki jo povrne država.

Sindikalna prizadevanja so šla tudi v smeri tega, kdo ne sme zaprositi za povračilo dela plače za čakanje na delo doma. Prvotni predlog je bil, da to ne sme biti delodajalec, nad katerim je bil uveden stečajni postopek, zdaj je dodana tudi uvedba likvidacijskega postopka.

Pomembna je tudi določba, po kateri delodajalec v času prejema subvencije ne sme odrejati nadurnega dela; tej je bilo dodano tudi to, da ne sme začasno prerazporejati delovnega časa. Gre sicer le za en mesec, v katerem ta zakon velja, a ga lahko vlada vsakokrat podaljša še za mesec dni. Zorko meni, da tukaj pravne varnosti in pravne predvidljivosti ni in bo delodajalcu to zelo otežilo načrtovanje aktivnosti. Delodajalci tega niso problematizirali, so pa zlasti mali delodajalci želeli ukrep podaljšati do konca leta.

V zvezi s subvencijo za čas čakanja na delo doma je sindikalna stran želela zanj zaostriti pogoje tako, da bi lahko za subvencijo zaprosili delodajalci, ki opravljajo dejavnost najmanj s 30 odstotki zaposlenih. Vlada temu ni sledila. Zorko pa meni, da bi to bilo koristno zato, da bi subvencijo dobili tisti delodajalci, ki dejansko opravljajo dejavnost, ne pa tudi tisti, ki preračunavajo, kaj se jim bolj splača, in svoje dejavnosti sploh ne odprejo.

Vlada iz meseca v mesec sprejema intervencijske ukrepe. Vsi imajo omejeno veljavnost, a to ne more biti razlog, da ignorira socialni dialog, so prepričani sindikalisti. Pri ministrstvu za delo so glede predlogov odzivni, tam se v delovnih skupinah že tudi snujejo sistemske zakonodajne spremembe. Povsem drugače je pri ministrstvu za zdravje, kjer je odzivnost slaba, še slišimo v sindikalnih vrstah, oziroma je sploh ni. Tudi na temo ureditve medicine dela, ki je zdaj povsem privatizirana dejavnost, še ni ustreznega odziva. Prelaganje na druge čase je povsem nesprejemljivo.

Odrejanje karantene

Zelo veliko razprave so socialni partnerji namenili odrejanju karantene. Sindikalna stran je zelo ostro nasprotovala rešitvi v 15. členu, da vsem delavcem, ki jim je odrejena karantena na meji ob prihodu v Slovenijo, pripada le 50 odstotkov nadomestila plače. Čeprav so si delodajalci prizadevali, da tak delavec sploh ne bi dobil nadomestila, je obveljal končni dogovor, ki je bil oblikovan v amandma, da če delavec gre v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu, vrne pa se, ko je že na rdečem, in mu je na meji odrejena karantena, bo upravičen do 80-odstotnega nadomestila plače.

Če je delavcu odrejena karantena v Sloveniji, bo prav tako dobil nadomestilo v višini 80 odstotkov plače, če pa mu je ta karantena odrejena, ker obstaja sum, da je bil pri opravljanju dela v stiku z okuženo osebo, mu pripada stoodstotno nadomestilo plače. Nobenega nadomestila pa naj ne bi dobil tisti, ki je šel zavestno v državo z rdečega seznama in bi se temu lahko izognil, a so tudi tu izjeme za tiste, ki jim je umrl partner, otrok/posvojenec ali starš/posvojitelj oziroma se mu je rodil otrok. Tem pripada 50-odstotno nadomestilo.

Odrejena karantena ne sme biti vzrok za prenehanje delovnega razmerja, opozarja Zorko. Delavec sicer mora delodajalca obvestiti o vseh okoliščinah, ki lahko vplivajo na njegovo zmožnost opravljanja dela.

Več za oskrbo starejših

»Sama sem predlagala amandma na 37. člen PKP4, ki govori, da bo proračun dal 31 milijonov v naslednjih dveh letih za dodatne kadre v socialno-varstvenih zavodih, ki oskrbujejo starejše,« pravi Lučka Böhm. V razpravi je predlagala, da bi proračun namesto neposredno zavodom dal denar raje zavodu za zdravstveno zavarovanje, ki tem zavodom že nakazuje denar za t. i. nego ena, dve in tri. Glede dodatnih kadrovskih normativov pa je v zakonu PKP4 določeno, da jih bo določila vlada. Po predlogu izvršne sekretarke bi lahko z aneksom k splošnemu dogovoru pri ZZZS določili kadrovske normative. Ti so bili tudi predmet stavkovnih aktivnosti zdravstvenih sindikatov konec leta 2018, sklenjenih z dogovorom z vlado, da se na tem področju posvetuje z njimi.

 

Zdravstvena blagajna potrebuje injekcijo

Lučka Böhm si je prizadevala tudi, da bi bila na dnevni red seje ESS uvrščena točka, ki bi v bodočem rebalansu slovenskega proračuna zagotovila dodaten denar Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Zavod je namreč porabil že vse denarne rezerve in ima že zdaj 125 milijonov evrov minusa; prvič po šestih letih so se morali zadolžiti, ocena pa je, da bo do decembra minusa že 190 milijonov. To po besedah naše sogovornice, ki je tudi predsednica skupščine ZZZS, pomeni, da ne bodo mogli zdravstvenim domovom in bolnišnicam ničesar več plačati. Že v začetku junija, ko je upravni odbor ZZZS ocenil te težave, je na vlado poslal pobudo, naj pri rebalansu proračuna za leto 2020 zagotovi denar, ki je zmanjkal v zdravstveni blagajni. Zakaj je nastal ta minus?

Zavod za zdravstveno zavarovanje je imel zaradi podražitve postopkov zaradi epidemije večje izdatke, hkrati pa je bilo pobranih manj prispevkov.

Obstaja nevarnost, da se zmanjša dostop do zdravstvenih storitev prebivalstva, meni naša sogovornica, kar je zelo slaba popotnica ljudem, ki potrebujejo zdravstvene storitve, še posebej pa je problematična v času, ko razsaja virus.

Socialni partnerji se bodo morali temeljiteje lotiti tudi sprememb ureditve dela na domu. Za začetek naj bi Slovenija ratificirala konvencijo Mednarodne organizacije dela številka 177, ki govori ravno o tem. Takšna oblika dela prinaša nekatere prednosti, a tudi pasti, zlasti glede usklajevanja dela in zasebnosti in t. i. pravice do odklopa, smo slišali v razpravi na ZSSS.

Preventiva v projektih

Nepredviden zaplet se je na ESS zgodil pri spremembah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Vsi razen predstavnika obrtnikov so soglašali, da se sprejme sprememba, ki bo pravna podlaga za sofinanciranje projektov promocije zdravja pri socialnih partnerjih. Te je ZZZS pred leti že sofinanciral, pa je računsko sodišče pri reviziji poslovanja zavoda v letu 2016 ugotovilo, da bi lahko šlo za »videz korupcije«, in s tem razpise ustavil. Na ESS, kjer v glavnem ni sodelovanja, ampak iskanje soglasja, je tokrat glasovanje pokazalo, da na delodajalski strani zaradi odsotnosti enega predstavnika ni bilo »potrebne večine«. Sklep tako ni bil izglasovan.

Najbolj pa je sindikalno stran razjezila pripomba predstavnice ministrstva za zdravje, da je treba zadeve reševati s celovito sistemsko prenovo. Socialne partnerje je zmotilo tudi to, da se minister za zdravje seje ni udeležil, izrazili pa so tudi očitke, da se tudi sicer slabo odziva na pobude in predloge. V razpravi so se spraševali, ali se ministrstvo za zdravje ukvarja le s korono. Nič ni narejeno glede pravilnika o poklicnih boleznih, nič glede zakona o dolgotrajni oskrbi, niti pri spremembah zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, so očitali ministru.

Preložena razprava

ESS naj bi obravnaval tudi predlog Stranke Alenke Bratušek, da bi v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju skrajšali prehodna obdobja izenačevanja odmernega odstotka za odmero pokojnine. Ker predloga koalicija še ni obravnavala, bo tudi ta predlog na dnevnem redu prihodnje seje ESS.

Jeseni naprej

Socialne partnerje čakajo takoj po počitnicah še predlogi drugih sprememb, med njimi tudi zakona o delovnih razmerjih, ki je na predlog Levice prvi sistemski predlog v zvezi s pravicami delavk in delavcev v času izrednih razmer. Kot kaže, se bomo z njimi še srečevali.

Kot rečeno, pa nobena takšna sprememba ne sme nastati po takšnih poteh, kot so ti koronapaketi. Pa naj se še tako mudi.

Mojca Matoz

Delavska enotnost

Ta članek je izšel v najnovejši, drugi julijski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!