Delavke in delavci že nestrpno čakajo – Nujna ureditev poklicnega zavarovanja

11. 9. 2020

Začele so se intenzivne priprave na sprejem uredbe o kriterijih in merilih poklicnega zavarovanja. To je dobra novica za vse tiste delavke in delavce, ki že nestrpno čakajo ureditev poklicnega zavarovanja, ki jim bo olajšalo upokojitev.

Tretjega septembra so se sestali člani delovne skupine ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na seji so bile tudi predstavnice ZSSS, izvršna sekretarka Lučka Böhm, strokovna sodelavka Katja Gorišek in generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) Saška Kiara Kumer. Udeležile so se je oborožene s stališči ZSSS, ki so bila sprejeta dan prej na posvetu v Domu sindikatov.

Tako merila in kriteriji poklicnega zavarovanja kot seznam vključenih delovnih mest so pomembni za upokojevanje ljudi, ki opravljajo težka in zdravju škodljiva dela, ki ostajajo takšna kljub vsem ukrepom zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ali pa jih po določeni starosti ni mogoče opravljati. Zakon po prizadevanjih ZSSS določa, da je potrebno kriterije in merila sprejemati v soglasju s socialnimi partnerji. To vprašanje namreč ni le strokovno, ampak je tudi interesno.

Analiza na mizi

Na tokratnem srečanju delovne skupine so se njeni člani seznanili z epidemiološko analizo, ki jo je v okviru projekta Premik izvedel Klinični inštitut za medicino prometa, dela in športa (KIMODŠ) pod vodstvom dr. Metode Dodič Fikfak. To bo strokovna podlaga za revizijo seznama delovnih mest, na katerih je obvezno poklicno zavarovanje. Analiza, ki bi v skladu z zakonom morala biti pripravljena že leta 2013, bo zaključena maja 2021. Izkazalo se je namreč, da je bil postopek pridobivanja podatkov iz javnih zbirk podatkov NIJZ, ZZZS, ZPIZ, Registra raka in KAD bistveno bolj zapleten, kot so predvidevali na KIMDPŠ. Analizirali so sedemdest tisoč oseb za zadnjih trideset let.

Pri analizi so upoštevali, pri kateri starosti delavci umirajo in zaradi kakšnih vzrokov, trajanje in vzroke hospitalizacije, incidenco raka, delovno invalidnost ter pogostost, tesnost in vzroke za bolniške odsotnosti. Analiza je bila narejena za trinajst poklicnih skupin, ki pa niso homogene, narejena bo še dodatna primerjava.

Analiza je pokazala tudi, da v preteklosti (pred letom 1989) ni bilo enotnih pristopov k določanju stopnje benefikacije in da je ta bila pogosto določena na podlagi takratne moči posameznih interesnih skupin. To pomeni, da nič iz preteklosti ni uporabno.

Anketa kaže vrsto resnih težav poklicnih voznikov

SDPZ si že vrsto let na različne načine prizadeva, da bi njihovi člani, ki so upravičeni do poklicnega zavarovanja (nekdanjega beneficiranega staža, op. a.), to pa so poklicni vozniki, dobili pravico, ki jim pripada. Spomnimo, da so delodajalci povečini zanje enostransko prenehali plačevati pred leti, kar je sprožilo različne sindikalne akcije, tudi vlaganje tožb.

Delodajalci tudi zelo pritiskajo, da bi poklic voznika izločili iz seznama poklicev, ki so upravičeni do poklicnega zavarovanja. Zato so se v SDPZ priprav na tokratni sprejem meril in kriterijev ter seznama poklicnih skupin lotili tudi z zbiranjem dodatnih informacij na terenu, z anketo voznikov v tovornem in potniškem prometu. Prvi zbrani podatki kažejo, da epidemiološka slika ni dovolj, potrebno je resno zavedanje stanja in dogajanja na terenu. To pa voznikom ne zagotavlja, da bi lahko svoje delo opravljali brez posledic za varnost in zdravje. Stalno sedenje oziroma prisilna drža, slab režim prehranjevanja, spanje v tovornjakih (tudi brez klime), odsotnost od doma več kot 250 ur na mesec, nočno delo, stres …, to so le nekatere od zadev, o katerih poročajo vozniki. Njihov poklic je kljub večji tehnološki dovršenosti vozil še vedno zelo težak in si zato zasluži spadati med tiste, kjer je potrebno poklicno zavarovanje, ugotavljajo v SDPZ. Zato bodo v pogajanjih za novo ureditev tega področja aktivno sodelovali.

Problem so lahko tudi rezultati obdobnih preventivnih pregledov, ki pogosto niso ciljani. Izvaja jih medicina dela, ki je že bila tarča kritik ZSSS in predmet njenih zahtev, da se to privatizirano dejavnost vključi v javni zdravstveni servis.

Predstavljena analiza pa po mnenju socialnih partnerjev ne more biti edina podlaga za določanje kriterijev in meril poklicnega zavarovanja. Kot je pokazala razprava v ZSSS, je potrebno upoštevati dejansko stanje na terenu, zlasti pa nekatera nedvoumna dejstva, kot je vse več psiho-socialnih tveganj (stres, intenzivnost dela …), ki še niso bila upoštevana, in učinke staranja na upad psiho-fizičnih sposobnosti delavk in delavcev, zaradi katerih določenih poklicev, kot so recimo poklicni vozniki, po določeni starosti ni mogoče več dovolj varno opravljati.

Sindikalisti bodo na terenu še dodatno poizvedeli, s kakšnimi težavami se soočajo delavke in delavci na nevarnih in zdravju škodljivih delovnih mestih. Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije je med poklicne voznike že poslal anketo (več v zgornjem okvirju).

Mojca Matoz

Delavska enotnost

Ta članek je izšel v najnovejši, prvi septembrski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!

Fotografija zgoraj: Bodo dolgoletna sindikalna prizadevanja za ureditev poklicnega zavarovanja vendarle obrodila sadove? Fotografija je s protestnega shoda več sindikatov. Foto M. M./Arhiv DE