Ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu

29. 4. 2011

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) že od leta 2006 obeležuje 28. april, svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, ki ga je razglasila Mednarodna organizacija za delo (MOD). Na ta dan objavimo uradne podatke o delavcih, ki so na delovnem mestu umrli v letu pred tem. Namen tega dneva je ozaveščanje o potrebnosti sistematičnega varovanja življenja in zdravja na delovnem mestu.

 

MOD ob letošnjem 28. aprilu opozarja na pomen sistemov upravljanja varnosti in zdravja pri delu – torej na delo, ki ga v Sloveniji opravljajo strokovni delavci za varnost in zdravje pri delu. Priznanje stroki se pridružuje tudi ZSSS (več o izjemnih dosežkih slovenske stroke varnosti in zdravja pri delu si oglej pri Fundaciji Avgusta Kuharja).

 

Pomembno pa je tudi delo delavskih predstavnikov za varnost in zdravje pri delu, saj je lanska vseevropska raziskava ESENER pokazala, da je raven varnosti in zdravja pri delu višja pri delodajalcih, kjer ti obstajajo. To kaže, da je bolj verjetno, da ima delodajalec oceno tveganja in izvaja ukrepe varnosti in zdravja pri delu, če je bil pri njem izvoljen svet delavcev oziroma delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu. O pomenu posvetovanja z delavci govori tudi pripeta izjava Laurent Vogela, direktorja oddelka za varnost in zdravje pri delu Evropskega sindikalnega inštituta ETUI.

 

Po podatkih Inšpektorata za delo Republike Slovenije za delo (IRSD – glej priponko) se je v Sloveniji v letu 2010 zaradi vzrokov na delovnem mestu smrtno poškodovalo 22 delavcev (od tega 2 voznika na službeni poti v tujini). Vsi so bili moški. Na poti na delo in z dela so se dodatno smrtno poškodovali 3 delavci. Na delovnem mestu pa so umrli še 4 delavci zaradi zdravstvenih težav, nepovezanih z delom. Tudi letos je bilo največ (10) smrtnih poškodb v gradbeništvu. Vzrok je pogosto padec delavca z višine oziroma padec predmeta na delavca. Značilno je, da je večina umrlih imela pridobljeno državljanstvo oziroma so bili tujci. Očitno prav ta kategorija zaposlenih opravlja posebej  tvegana dela in zato potrebujejo več usposabljanja za varno delo.  Prav tako je značilno, da se večina smrtnih poškodb dogodi izven lokacije delodajalca.

 

Delovni inšpektorji so v zvezi s smrtnimi poškodbami podali 12 kazenskih ovadb in v 6 primerih prepovedali nadaljnje opravljanje del. Izdano je bilo 11 ureditvenih odločb, 7 odločb o prekršku, 15 plačilnih nalogov, 2 opozorili po zakonu o inšpekcijskem nadzoru in 2 opozorili po zakonu o prekrških.

 

ZSSS na svetovni dan varnosti in zdravja pri delu od leta 2006 dalje opozarja ne le na smrtne poškodbe pri delu ampak tudi na smrti, ki so posledica poklicnih bolezni. Če upoštevamo metodologijo MOD, približno 4 odstotke vse mortalitete v koledarskem letu odpade na vzroke, povezane z delom. Upoštevajoč tudi smrtne poškodbe pri delu in smrti zaradi poklicnih bolezni v Sloveniji letno torej umre 750 ljudi! Tragično je, da slovenska zakonodaja ne daje učinkovite pravne podlage za ugotavljanje, kje se sploh pojavljajo poklicne bolezni! Ker ne vemo, kje se pojavljajo, jih tudi ni mogoče preprečevati!

 

Kljub temu, da so prav vse politične stranke leta 2008 v svojih predvolilnih kampanjah obljubile, da bodo v primeru izvolitve sprejele predpise za ugotavljanje poklicnih bolezni, se to še vedno ni zgodilo. Inšpekcija za delo tako poroča o zgolj 1 prijavljeni poklicni bolezni v letu 2010, ki se je končala z delovno invalidnostjo. V pomanjkanju uradnih podatkov zato pripenjam gradivo, ki je bilo članom skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) razdeljeno 5. aprila 2011, kot odgovor na vprašanje enega izmed članov skupščine iz vrst delodajalcev. V odgovoru, ki se sicer nanaša na zbrana sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja za poklicne bolezni in poškodbe pri delu (0,53 % od bruto plače delavca), je strokovna služba ZZZS med drugim zapisala tudi:

 

»Vrsta dokazov namreč govori o tem, da evidence in statistike primerov poškodb pri delu in poklicnih bolezni, ki jih beležijo izvajalci zdravstvenih storitev, ne odražajo  dejanskega stanja razširjenosti poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Slabe evidence so predvsem rezultat nedomiselne oz. nedorečene sistemske zakonodaje, ki ureja prijavljanje, ugotavljanje in evidentiranje poškodb pri delu in poklicnih bolezni, saj zadeve niso urejene na način, ki bi olajšal interesno nevtralno oz. objektivno strokovno poročanje o teh primerih.

 

Odprto in neurejeno je zlasti področje poklicnih bolezni, kjer je evidentiranje in poročanje zaradi nedorečenih predpisov in prakse pri odkrivanju in spremljanju teh bolezni (op., še vedno ni vzpostavljen register poklicnih bolezni) povsem nerealno. V Sloveniji namreč evidentiramo za okoli 15 – 20 krat manj poklicnih bolezni (okoli 3 – 5 primerov na 100.000 aktivnih zavarovancev na letni ravni), kot bi jih dejansko morali  pričakovati na osnovi podatkov o razširjenosti teh bolezni v nam primerljivih državah (okoli 70 na 100.000 aktivnih zavarovancev). Tudi stopnja prijav poškodb pri delu je v Sloveniji je nižja od povprečja držav EU-15, kar daje osnovo za domnevo o nepopolnem zajetju prijav oz.  netočnosti evidenc tudi na področju poškodb pri delu.  

 

Sorazmerno velik del stroškov za zdravljenje poškodb pri delu in poklicne bolezni tako v sistemu ni evidentiran. Nedvomno bi bili stroški ob popolnejšem zajetju podatkov bistveno višji.  Po nekaterih ocenah bi bili stroški najmanj enaki (uravnoteženi) ali celo višji v primerjavi s prihodki, ki se zberejo s prispevno stopnjo v višini 0,53 % na bruto plačo. Spričo dolgotrajnosti zdravljenja in zahtevne rehabilitacije poškodb pri delu in poklicnih bolezni je takšna ocena lahko razumljiva in upravičena.« 

 

Novela zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki je že v postopku sprejemanja, prenaša obveznost ureditve registriranja poklicnih bolezni z ministra za delo na ministra za zdravje. Upajmo, da bo to končno vodilo k novemu slovenskemu predpisu za realno ugotavljanje poklicnih bolezni – prvič po letu 1990!

 

Vsem družinam in sodelavcem umrlih v letu 2010 zaradi vzrokov, povezanih z delom, ZSSS izraža sožalje!