Kako je z odsotnostjo staršev z dela zaradi varstva otrok ob vremenski ujmi?

18. 9. 2025

Ob zadnji vremenski ujmi, ki je zlasti prizadela jugovzhodne dele Slovenije, smo na ZSSS prejeli vprašanja, kako skladno z zakonom izpolnjevati obveznosti do delodajalca in hkrati odgovorno poskrbeti za otroke oziroma družinske člane, ki ne smejo ostati brez stalne prisotnosti drugih, medtem ko višja sila, kakršna je na primer povodenj, onemogoči tudi organizirano varstvo.

Tako kot večina drugih vidikov odnosov in razmerij v svetu dela je tudi pravica do odsotnosti z dela v primeru višje sile z zakonodajo dokaj ustrezno urejena. Delavke in delavci so v izjemnih primerih upravičeni do odsotnosti z dela, ko tega ne morejo opravljati zaradi višje sile. Višja sila je prisotna, ko delavcu oziroma delavki opravljanje dela prepreči zunanji nepričakovan, neizogiben in neodvrnljiv vzrok, ki pa se presoja v vsakem primeru posebej.

V primeru vremenske ujme, ki nepričakovano onemogoči tudi institucionalno varstvo otroka (ali drugega člana gospodinjstva, ki ne more skrbeti zase), je odsotnost delavca oziroma delavke zaradi višje sile na splošno rečeno upravičena. Pri tem pa je, ne spreglejmo, treba upoštevati vse elemente obstoja višje sile in presoditi vse konkretne okoliščine (ne samo glede narave izrednega dogodka, ampak tudi starost, samostojnost … tistega, ki potrebuje skrb, pa tudi možnost drugega skrbnika…). Seveda pa je tudi pri tem treba strogo upoštevati splošno delavčevo dolžnost obveščanja delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, torej takojšnje obveščanje glede zmožnosti opravljanja dela.

Tudi zakon o delovnih razmerjih, eden temeljev delovne zakonodaje, izhodiščno omogoča in določa odsotnost z dela – tako na primer šesti odstavek 137. člena tega zakona določa, da je delavec, če mu je onemogočeno delo zaradi višje sile, »upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače«; pomembne podrobnosti in pravico do nadomestila pa določajo tudi kolektivne pogodbe, morebiti pa tudi splošni oziroma interni akti delodajalca.

Če torej delavcu oziroma delavki višja sila onemogoči prihod na delo, je do odsotnosti upravičen oziroma upravičena, v skladu s tem pa tudi do nadomestila plače v skladu z zakonodajo. Ker je ob tem treba presoditi vsak primer posebej, se člani in članice sindikata lahko obrnejo tudi na strokovnjake ZSSS na ustrezni območni organizaciji, kjer bodo dobili ustrezno pomoč.