Odziv ZSSS na priporočila: OECD je apostol religije kapitala

Vodstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je na torkovi novinarski konferenci odgovorilo na oceno in priporočila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), predstavljene v Ljubljani prejšnji teden. Ponavljajoče se, pavšalne in neutemeljene neoliberalne predloge te sicer pomembne in upoštevanja vredne organizacije je treba zavrniti, zlasti tiste, ki zapostavljajo kakovost življenja in dela v Sloveniji ter izhajajo iz slabega poznavanja dejstev.

Izvršna sekretarka ZSSS Andreja Poje je poudarila, da so priporočila OECD še vedno isto neoliberalna. Tako še vedno govorijo o pospeševanju privatizacijo, češ da je država slab lastnik, kot odlično pa ocenjujejo, ko slovenska državna podjetja kupujejo podjetja drugih držav. To je eno od dvojnih meril OECD, je poudarila. Po njihovem imamo tudi relativno visoke plače, saj nas primerjajo z državami osrednje in vzhodne Evrope, pri tem pa imamo cene zahodnoevropske, plače pa še vedno balkanske, je pojasnila Pojetova. »Plačni razkorak med novimi in starimi državami članicami je šokantno velik in je posledica izkoriščanja delavcev,« je dodala in poudarila, da naše plače po medkriznih drastičnih posegih zaostajajo za rastjo produktivnosti, da so nižje tudi po ravni produktivnosti dela in gospodarskem potencialu.

»Ni slabih vojakov, so le slabi generali!«
Pri tem pa je produktivnost odvisna od vlaganj v znanje, v raziskave in razvoj, od podjetniškega okolja ter sposobnosti vodenja podjetij, torej od delodajalcev, njihove organizacije dela, poslovnih procesov in sposobnosti menedžmenta, ne toliko od dela delavcev, je opozorila Pojetova in spomnila na japonski rek »Ni slabih vojakov, so le slabi generali!« Hkrati v Sloveniji za razliko od ostalih razvitih držav, menedžerji ne glede na rezultate ostanejo, delavce pa odpuščajo. Pri nas smo dopuščali tudi kvazi menedžerske prevzeme podjetij, ki jih podjetja z nizkimi plačami delavcev še vedno odplačujejo. Naš gospodarski razvoj ne sme več temeljiti na zniževanju stroškov dela in nizkih plačah delavstva, konkurenčnosti pa moramo temeljiti na nenehni inovativnosti in vlaganju v razvoj, je poudarila.

»Prebiranje poročila naprej pokaže, da si OECD želi šibke sindikate in šibka kolektivna pogajanja ter kolektivne pogodbe dejavnosti, ki ne bi predstavljala minimalnih standardov. Želijo si kolektivne pogodbe brez razširjene veljave,« je nadaljevala in kritizirala vmešavanje OECD v plačni sistem zasebnega sektorja in kolektivna pogajanja. Spomnila je, da OECD predlaga odpravo dodatka za delovno dobo in nadomestil za malico in prevoz. Odprava dodatka bi posegla v plačni sistem, v sestavine izplačane plače delavcev, to bi »predstavljalo grob poseg v izplačane plače delavcev in njihovo drastično zniževanje«. »Očitno si ti vrli predstavniki OECD od naših politikov upajo zahtevati vse! Res me zanima, če bi si dovolili predlagati Nemcem, kakšen plačni sistem naj postavljajo socialni partnerji v zasebnem sektorju, kakšne izjeme naj se določajo v kolektivnih pogodbah in katera raven naj bo ključna pri kolektivnih pogodbah in določanju plačnega sistema,« je bila ostra Pojetova do priporočil OECD, ki svoje delo opravlja brez odrekanja ter prek hrbtov delavcev in upokojencev. Povedala je še, da slovenska minimalna plače še vedno ne zagotavlja dostojnega življenja delavcu in njegovi družini, pomemben razlog za strukturna neskladja na t. i. trgu dela in pomanjkanje delavcev pa so »nizko plačilo, neugodni delovni pogoji, nemogoč delovni čas«. Dostojno plačilo, ki zagotavlja zadovoljstvo delavca, delavcem prilagojena delovna mesta, lažje usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti, skrb za kadre in delavce ter blagovno znamko so pogoj konkurenčnosti, je spomnila. »Graditi uspešnost podjetij še naprej na podcenjeni, slabo plačani, izkoriščani delovni sili ne omogoča uspešnosti na dolgi rok, prav tako kot tudi ne interesa med iskalci zaposlitve,« je zaključila Pojetova.

OECD naj odpravlja tudi vzroke, ne le zdravi simptome
Izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böhm je bila kritična do pavšalnih nasvetov OECD, ki z ukvarjanjem s simptomi najbolj kažejo svoj domet. Dvig upokojitvene starosti, dejanske in zakonske, na 67 let starosti in omejevanje usklajevanja pokojnin so najmanj nepotrebna priporočila, saj zadnja reforma šele daje rezultate. OECD ima slabe informante v Sloveniji, je dodala, saj očitno ne poznajo slovenskih razmer od leta 2013 naprej. Lahko pa bi svetovali, kaj narediti glede preprečevanja diskriminacije starejših delavcev, njihovega zaposlovanja in zaposlovanja mladih, glede dostojne višine pokojnin, zagotavljanja poklicnega zdravja in sprejetje pravil glede poklicnih bolezni, diferenciirane prispevne stopnje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, promocije zdravja in varnosti pri delu …

Slovenske plače 60 odstotkov povprečne plače zahodnih držav EU.
Pri nas je povprečna plača trenutno 1602 evrov, dve tretjini zaposlenih pa dobiva manj od tega. V gostinstvu 44 odstotkov zaposlenih prejema do 933 evrov bruto (654 evrov neto); v proizvodnji tekstilij in oblačil do 933 evrov bruto (654 evrov neto) prejema 53 odstotkov, v gradbeništvu pa 36 odstotkov. V trgovini na drobno več kot tri četrtine vseh zaposlenih prejema do 1361 evrov bruto plače (921 evrov neto).
Hkrati pa SURS poroča, da smo že let 2015 presegli raven BDP iz leta 2008, lanski neto čisti dobički gospodarskih družb pa so bili dvakrat večji kot v predkriznem letu 2008.

Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko je sprva poudaril, da OECD ne priporoča reforme trga dela ali spreminjanja delovne zakonodaje, kar osvetljuje vse tiste, ki kričijo, da imamo področje izrazito nefleksibilno. Podpreti je treba predlagano povečanje sredstev za aktivno politiko zaposlovanje, čeprav ni jasno, od kod bo prišel denar, je poudaril. Zaskrbljujoče je, da bi nižjo produktivnost reševali z zniževanjem plač in deregulacijo, pri tem pa se s plačami v Sloveniji že sedaj ne da dostojno živeti, kar spodbuja emigracijo mladih na zahod (lani naj bi odšlo v tujino devet tisoč mladih), kjer so plače višje, delovni pogoji boljši, delavce pa bolj spoštujejo. Deregulacija poklicev tudi daje slabe rezultate, to je najbolj očitno v gostinstvu in trgovini, je dodal Zorko. Nasprotovati je treba predlogu skrajšanja obdobja prejemanja nadomestil za brezposelne starejšim, saj je to popolnoma zmotno in ne bo delovalo. Tudi zaradi predloga, da bi bile fakultete nagrajene ob hitrem zaposlovanju svojih študentov je treba OECD vprašati, na čem temeljijo njihovi predlogi, kje so dali rezultate, saj bi analiza njihovih priporočil pokazala njihovo ponavljanje in neinovativnost. Manjkajo tudi predlogi za spoštovanje pravne države, zakonov in kolektivnih pogodb, je dodal, zato je pozval k upoštevanju kakovosti življenja in počutja prebivalcev, ne le ekonomskih številk.

Kapital kot religija
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je ponovil, da so priporočila OECD pomembna, ker na njih temeljijo politike. Produktivnost mora služiti izboljšanju življenjskega standarda ljudi, je poudaril in dodal, da so glavne rezerve na tem področju pri izboljšanju upravljanja in dela menedžerjev, zlasti glede znanj o inovativnosti, organizaciji dela, poslovnih modelov in medčloveških odnosov. Ostro je treba nasprotovati predlogom za uvedbo šolnin za študij, saj je študij že sedaj drag, je dodal. Nova religija, ki ima kapital za božanstvo, ima po Semoliču štiri zapovedi: bodi konkurenčen, bodi produktiven, ustvari dobiček in: za to so dovoljena vsa sredstva; apostoli te religije prihajajo tudi iz OECD, je zaključil predsednik ZSSS.

Share