Kaj lahko stori sindikat? Okužbe in ukrepi v pivškem perutninarstvu

25. 9. 2020

Nekaj žarišč okužb z novim koronavirusom v Sloveniji je povezanih z delovnim okoljem. Del jih je med zdravstvenim in skrbstvenim osebjem, kjer delajo neposredno z okuženimi. Seveda so nevarnosti za okužbo, povezane s telesno bližino, ki jo zahteva narava dela, tudi v proizvodnih obratih in pri izvajanju nekaterih storitev. Ukrepov se je treba držati še bolj dosledno.

»V živilskopredelovalni industriji so sanitarni ukrepi tudi v običajnih razmerah strogi. Pri pridelavi mesa že sicer morajo zaposleni nositi zaščitne maske, rokavice, zaščitne obleke, kape, pokrivala za obuvala …,« pravi Boris Frajnkovič, sekretar Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije (KŽI). V Pivki perutninarstvu, kjer so sredi septembra bolj ko ne slučajno odkrili večje število okuženih delavk in delavcev, so ukrepe, ki so zaradi narave dela že sicer strogi, ob izbruhu virusa še poostrili, pravi naš sogovornik in dodaja, da je največja težava zagotavljanje fizične razdalje.

Kot pa je tudi sicer opaziti na drugih področjih javnega in zasebnega življenja, je nekaj težav pri ukrepih povezanih s tem, da jih ljudje ne spoštujemo dosledno. »S tem, da ljudje včasih z levo roko upoštevajo ukrepe, imajo marsikje probleme in morajo včasih to tudi nadzirati,« pravi Frajnkovič.

V Pivki perutninarstvu tisti, ki so pozitivni, niso imeli simptomov (ta prispevek je nastal v prvem tednu odkritja okužbe, op. a.), zato tudi niso vedeli, da so okuženi, kaj šele da bi vedeli, kje so se okužili. Za testiranje so se v obratu odločili, ko je bil znan prvi primer, potem pa so se z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje dogovorili, da bi pri njih opravili presejalne teste zaposlenih, da bi tako laže zajezili okužbe in hkrati ohranili proizvodnjo. Tako so začeli sodelovati tudi z občino in civilno zaščito v Pivki. Ukrepi so bili širši. Predstavnik tamkajšnje civilne zaščite pa je javno pohvalil ukrepe v tovarni.

V pivškem perutninarstvu je po besedah Frajnkoviča zaradi večjega števila okuženih in tistih, ki jim je bila odrejena karantena, nastal problem zagotavljanja dovolj velikega števila ljudi za nemoten potek proizvodnje. Menda naj bi imeli naročil veliko. Zlasti povzroča težave odsotnost ključnih kadrov, ki vodijo dele proizvodnje. Tako prihaja do tega, da morajo tisti, ki ostajajo, delati več in s tem nadomeščajo izpad odsotnih. Sindikat po besedah našega sogovornika vztraja, da je to mogoče le ob vnaprejšnjem dogovoru z delavci, pa tudi, da bodo ti dobili vse opravljene ure pošteno plačane. Sicer imajo v tej družbi sprejeto podjetniško kolektivno pogodbo in socialni dialog dobro poteka.

»Nihče ne more vedeti, kako se bo zadeva odvila. Mogoče je tudi, da bodo morali ustaviti proizvodnjo. Za zdaj so naredili vse, kar je bilo mogoče,« pravi Frajnkovič, ki se boji tudi, da še kje drugje ne bi bilo takšnega izbruha. Že v času razglašene epidemije je opozarjal na nedoslednosti in nelogičnosti, ko so bili v delovnih okoljih ukrepi strogi, hkrati pa so se lahko na delu skupaj v avtomobilu peljali štirje sodelavci iz različnih okolij.

Kaj lahko naredi sindikat? »Preko svojih zaupnikov lahko pozove svoje člane pa tudi vse druge, da spoštujejo ukrepe za zajezitev virusa. Pa tudi, da bedi nad spoštovanjem pravic delavk in delavcev,« pravi sekretar KŽI.

Mojca Matoz

Delavska enotnost

Ta zapis (zgornja fotografija je simbolična) je izšel v najnovejši, drugi septembrski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!

Share