Delavke in delavci v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota zahtevajo konec šikaniranja in pričetek dialoga

25. 7. 2025

Po vložitvi tožbe Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota (PiŠK) proti sindikalistki Glose Suzani Lukovnjak se je ostro odzval Sindikat kulture in narave Slovenije – Glosa ter zahteval dialog in umik tožbe. Svet zavoda knjižnice je medtem na zaprti seji sprejel zgolj sklep o seznanitvi s tožbo, od katere za zdaj ne misli odstopiti.

Nedavno smo v naši rubriki Obrazi sindikata predstavili knjižničarko in prizadevno sindikalistko sindikata Glosa v murskosoboški pokrajinski in študijski knjižnici (PiŠK), Suzano Lukovnjak, ki jo vodstvo knjižnice, pod taktirko že leto in pol bolniško odsotne direktorice Klaudije Šek Škafar, želi disciplinirati na sodišču zaradi domnevnega obrekovanja. Vodstvo knjižnice je tožbo zoper sindikat in njeno predsednico vložilo po objavi odprtega pisma murskosoboškemu županu Damjanu Anžlju, v katerem so izrazili zaskrbljenost zaradi stanja v knjižnici, ki da zaostaja za sodobnimi standardi, ter pozvali občino k strokovnemu in politično neobremenjenemu reševanju razmer. Kot je poudarila predsednica sindikata v PiŠK, so županu pismo napisali zato, ker je na seji mestnega sveta nezavidljivo stanje označil kot »notranjo politično bitko«. V resnici pa je knjižnica tako tehnično kot kadrovsko podhranjena, še vedno so brez sistema izposoje z RFID čipi, (pre)dolgo časa so bili brez bibliobusa in izposojo potujoče knjižnice zagotavljali z osebnimi vozili itn. Te navedbe nam je potrdil tudi knjižničar in sindikalni član Ivo Podojsteršek, ki je obenem eden od dveh predstavnikov zaposlenih v svetu zavoda, najvišjem organu PiŠK, katerega pooblastila presegajo direktoričina.

Vodstvo knjižnice za utišanje sindikata najelo drago odvetniško pisarno

Na zadnji, šesti redni seji sveta zavoda, ki jo je predsednik sveta zavoda Roman Ratkai zaprl za javnost, je Podojsteršek predstavil dopis predstavnikov zaposlenih v svetu zavoda in zahteval sprejetje sklepov, da se tožba umakne in prekine sodelovanje z novo najeto odvetniško službo iz Celja, saj je strošek storitev nesorazmerno visok – samo junija je račun znašal slabih šest tisoč evrov –, a so ga preostali svetniki in svetnice preglasovali ter se s tožbo zgolj uradno seznanili. Ponovno opozorilo, da bi lahko stroški zaradi tožbe v prihodnje še narasli, pa je sedem od devetih članov sveta zavoda, ki jih imenujeta soustanoviteljici zavoda – pet Mestna občina Murska Sobota, dva pa Občina Beltinci – ignoriralo ter zavrnilo umik tožbe, češ da za to nimajo pristojnosti.

»Sindikat ni tu, da bi bil všečen delodajalcu«

Pred začetkom seje sveta zavoda je Sindikat Glosa pod geslom »ustavimo grobarje javnega in dobrega« sklical novinarsko konferenco, na kateri je zahteval, da vodstvo PiŠK umakne kazensko tožbo zoper Suzano Lukovnjak. Konferenca se je odvila pred stavbo knjižnice, kot prva je spregovorila predsednica sindikata. »Obtožena sem bila, ker sem se strinjala z delavci in člani sindikata, ki so prek javnega pisma županu Murske Sobote želeli predstaviti problematiko v naši ustanovi. Vedeti moramo, da sindikat predstavlja in zastopa predsednik sindikata, ki je za svoje delo odgovoren članom sindikata, torej mora upoštevati njihove pobude in mnenja. Ena od njegovih nalog je tudi seznanjati javnost s stališči sindikata. Sindikat ni tu, da bi bil všečen delodajalcu, kot se pri nas očitno pričakuje, ampak mora biti oster in kritičen, če hoče, da se stvari spremenijo na bolje.« Svoj govor je sklenila z besedami, da v sindikatu pričakujejo, da bo vodstvo knjižnice tožbo proti njej umaknilo, saj trenutne razmere vplivajo tudi na odnose med zaposlenimi.

Kot je povedala Vesna Radovanovič, še ena od zaposlenih v knjižnici, so bili delavci zmeraj udeleženi pri soustvarjanju dogodkov, kar pa se je v zadnjem času spremenilo. »Kljub pobudam in dobronamernim predlogom, predvsem glede dela, smo naleteli na neodzivnost in celo na pojmovanje, da smo sovražni, da napadamo, zato smo pred leti v skrbi zase in za to našo ustanovo skušati poskrbeti na način, da smo formirali ‘celico’ sindikata Glosa. Žal moram povedati tudi, da se nekateri delavci ne upajo včlaniti v Gloso, kar govori samo zase.« Dodala je še, da je bilo javno pismo županu Anžlju dobronamerno in je opozarjalo na nepravilnosti v zavodu. »Po tem se je začela neka javna razprava, ki je zdaj postala predmet sodnih groženj. Ne samo tukaj pri nas, ampak je bila grožnja naslovljena tudi na Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja oziroma osebno.«

Desant iz komunale v kulturo

Preden je leta 2018 nastopila mesto direktorice PiŠK je bila Klaudija Šek Škafar vodja prodaje ter zbiranja in odvoza odpadkov v komunalnem podjetju Saubermacher – Komunala, ki je v polovični lasti enajstih občin v upravni enoti Murska Sobota, med drugimi tudi Mestne občine Murska Sobota (MOMS), in ki ga je do leta 2008 vodil njen zasebni partner dr. Branko Škafar. Med februarjem 2001 in junijem 2017 je imela tudi popoldanski espe za svetovalno in organizacijsko delo, pri čemer je po javno dostopnih podatkih največ prihodkov imela v letih pred nastopom funkcije direktorice knjižnice. V času zaposlitve na komunali je z možem sicer projektno sodelovala tudi v okviru zasebnih zavodov Smart in Pomurski ekološki center (PEC), ki sta ju soustanovila, ter Pomurskega društva za kakovost.

Očitki o nezakonitem (ponovnem) imenovanju direktorice ne potihnejo

Klaudija Šek Škafar je na mestu direktorice PiŠK že drugi mandat, prvega je dobila oktobra 2017, ko je na seji sveta zavoda prejela glas več kot tedanja direktorica, sicer vodja oddelka za odrasle bralce, Jasna Horvat. O legitimnosti postopka imenovanja je tedaj podvomilo več opozicijskih strank v mestnem svetu, ki so Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ) očitali, da v dveh mesecih niso odločali o izbrani kandidatki, zaradi česar glasovanje o njej ni moglo potekati niti v mestnem svetu. Kot je tedaj pojasnil predsednik KVIAZ Mitja Slavinec, se to ni zgodilo, ker je bila seja nesklepčna. Po naših informacijah se je takratna koalicija odločila, da postopka ne bo speljala regularno, ker 17. člen Zakona o knjižničarstvu določa, da če občina ustanoviteljica v roku 60 dni ne odgovori, se šteje, da so bila soglasja k imenovanju podana oziroma mnenja pozitivna.

Burno je bilo tudi pred drugim imenovanjem Klaudije Šek Škafar na mesto direktorice, ko ji je šest članov sveta zavoda izreklo podporo na seji, 12. maja 2022. Na razpis so sicer prispele tri vloge, poleg omenjene še vlogi njene predhodnice Jasne Horvat in Maje Gjergjek. Na seji KVIAZ, kjer bi morala prejeti podporo, je prišlo do presenetljivega preobrata, saj je komisija s štirimi glasovi sklenila predlagati mestnemu svetu, da se direktorici soglasje za nov mandat ne podeli. Do novega preobrata je nato prišlo na sami seji mestnega sveta, kjer so mestni svetniki najprej povozili predlog komisije, za je glasovalo 10, proti 11 svetnikov, nato pa po premoru še z 11 glasovi za, osmimi proti in enim vzdržanim potrdili preoblikovani sklep, da se Šek Škafar podeli soglasje za nov petletni mandat na čelu soboške knjižnice.

Stroški za odvetnike poskočili

Odvetniška pisarna Andreja Janežiča iz Celja je glede na javno dostopne podatke od PiŠK junija prejela 5856 evrov neto, kar je skoraj dvakrat več kot povprečni mesečni prejemek pisarne v obdobju enega leta pred junijem letos (maj 2024 – maj 2025). Stroški PiŠK za odvetniške storitve so se sicer junija 2022, po domnevnem spornem ponovnem imenovanju Klaudije Šek Škafar za direktorico knjižnice, zvišali za štirikrat glede na povprečne stroške do tedaj. Župan Damjan Anželj je ocenil, da so stroški narasli zaradi »poplave inšpekcijskih prijav in anonimk, s katerimi se morajo v knjižnici redno ukvarjati«.

Brez podpore zaposlenih in strokovnega sveta v drugi mandat

Že med postopkom imenovanja so nekateri zaposleni zahtevali razrešitev Šek Škafar zaradi domnevnih nepravilnosti in onemogočanja dela strokovnega sveta knjižnice ter oporekali zakonitosti in transparentnosti izvedbe imenovanja. Še več, kot poudarja Podojsteršek, je zaradi manka dialoga z direktorico, ki ni poslušala nasvetov strokovnega sveta, sredi mandata »razpadel« strokovni svet, katerega obstoj in delovanje je obvezno po zakonu in odloku o ustanovitvi knjižnice. Po zakonu je direktorica obvezana pripraviti tudi program dela za tekoče leto. Ne le, da ga Šek Škafar ni pripravila v zakonskem roku, ker ga vse do junija 2019 še vedno ni bilo, je takratni član in predsednik strokovnega sveta PiŠK, sicer tudi predsednik murskosoboškega slavističnega društva, Franci Just, odstopil.

 

Dve leti pozneje se je zgodba ponovila še s takratno predsednico strokovnega sveta Jolando Lazar, ki je kolektivno odstopila s preostalimi petimi člani strokovnega sveta, saj je strokovni svet poročilo o delu za tekoče leto potrjeval šele oktobra, predsednica strokovnega sveta pa na sejo sveta zavoda ni bila vabljena, kljub prošnji. Izrazito nezadovoljni zaposleni so na to opozarjali ustanovitelje, sami so pridobili tudi strokovno mnenje o nezakonitosti tovrstnega delovanja.

Sestava strokovnega sveta knjižnice

Strokovni svet PiŠK sestavlja šest članov; po dva predstavnika zaposlenih, Biblotekarskega društva Pomurja in Kulturniške zbornice Slovenije.

Regionalna transmisija kadrov po vertikali

Maja 2024 se je v PiŠK oblikoval nov strokovni svet, ki mu tokrat predseduje Lidija Kreft, nedavno novo zaposlena knjižničarka v PiŠK, po poklicu prevajalka brez bibliotekarskih izkušenj. Na to funkcijo jo je imenovala Kulturniška zbornica Slovenije na predlog knjižnice oziroma jo je, po naših informacijah, predlagal etnolog, pesnik in pripadnik madžarske kulturne zbornice Albert Halász, prav tako novo zaposleni na oddelku za domoznanstvo. Halasz je sicer znan po »aferi« iz Knjižnice kulturni center Lendava, kjer ga je svet zavoda leta 2021 razrešil s funkcije direktorja knjižnice zaradi nenamenske porabe sredstev, saj je (izgubljeno) zasebno tožbo nekdanje predsednice sveta zavoda Silvije Hajdinjak Prendl zoper urednika spletnega medija Lendavainfo.com Leona Novaka plačala kar knjižnica. Po odpovedi pogodbe v Lendavi se je zaposlil v PiŠK, pred pričetkom bolniške pa ga je Šef Škafar postavila za svojega namestnika. Ko je nato Halász maja 2024 na novo oblikoval strokovni svet v PiŠK, sta bili kot članici iz Kulturniške zbornice Slovenije imenovani Lidija Kreft, sicer tudi občinska svetnica Lendave iz kvote Gibanja Svoboda, in Silvija Hajdinjak Prendl, ravnateljica dvojezične srednje šole v Lendavi.

Sindikat si prizadeva za ponovno vzpostavitev dialoga z vodstvom, to ga zavlačuje

Šek Škafar, ki je bila do nedavnega leto in pol bolniško odsotna, je po naših informacijah bolniško prekinila prvega julija ter nato po petih delovnih dneh odšla na letni dopust. V času njenega povratka so v sindikatu s pobudo za čimprejšnjo vzpostavitev dialoga skušali vzpostaviti stik še v tednu, ko je bila na delovnem mestu, a so z druge strani dobili odgovor, da »direktorica pobudo sicer pozdravlja, ampak zaradi dopustov predlaga, da se srečamo takoj, ko bo to mogoče«, njen cinični odgovor povzame Podojsteršek. Medtem sindikaliste skrbi, saj je predobravnavni narok v tožbi zaradi domnevnega obrekovanja razpisan že za 3. september, do sestanka pred tem datumom pa zaradi dopusta direktorice najbrž ne bo prišlo.

Nekoliko več razumevanja za razmere so pokazali v pisarni murskosoboškega župana Damjana Anžlja, ki direktorico Klaudijo Šek Škafar, predsednico sindikata Suzano Lukovnjak, predsednika sveta zavoda Romana Ratkaija in predsednico strokovnega sveta Lidijo Kreft 12. avgusta vabi na sestanek skupaj z beltinškim županom Markom Viragom, kjer naj bi razmislili o možnih rešitvah zagate. Na zadnji seji mestnega sveta pred slabim mesecem dni je župan v odgovoru na svetniško vprašanje omenil celo možnost razrešitve aktualne direktorice, če za to obstajajo krivdni razlogi.

Postopek razrešitve direktorja knjižnice

V skladu z ustanovnim odlokom lahko svet knjižnice direktorja predčasno razreši iz naslednjih razlogov: če direktor sam zahteva razrešitev; če nastopi kateri od razlogov, ko po predpisih iz delovnih razmerij preneha delovno razmerje; če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih knjižnice; če neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov knjižnice ali ravna v nasprotju z njimi; če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom knjižnici povzroči večjo škodo; če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo hujše motnje pri opravljanju knjižnične dejavnosti. Postopek razrešitve je enak postopku imenovanja direktorja – potrebno je soglasje soboške občine ter (nezavezujoča) mnenja beltinske občine in občin pogodbenih partneric ter strokovnih delavcev. Ravno tako je potrebno direktorja seznaniti z razlogi za razrešitev in mu dati možnosti, da se o njih izjavi v roku 30 dni.

Težave v knjižnici zahtevajo resno in takojšnje ukrepanje

Zaposleni sicer že dalj časa opozarjajo na slabe kadrovske in tehnološke razmere. Kot nam je dejal Podojsteršek potencialni zaposleni dvakrat premislijo, preden sprejmejo zaposlitev, saj se vodstvo trenutno izogiba zaposlovanju visoko izobraženega kadra, ki prihaja iz različnih kulturnih miljejev. »Pogosto zaposlujemo kader brez bibliotekarskega znanja in izkušenj, še manj je komparativistov in izobražencev drugih humanističnih ved,« poudarja sogovornik. »Bojazen, da na neki točki ne bo transmisije znanj in izkušenj s starejše na mlajšo generacijo, je velika. Pogosto namreč po upokojitvi kolega ali kolegice mine tudi do pol leta pred zaposlitvijo novega, namesto da bi se ta oseba uvajala v času pred upokojitvijo ali med trajanjem odpovednega roka sodelavcev, ki prekinejo delo pri nas. To za druge zaposlene pomeni veliko nadomeščanj in posledično izgorelost.« Vodstvo obenem izvaja pritisk na sindikalizirane delavke in delavce, kar krni članstvo.

V sindikatu so zato odločni, da bodo šli do konca in z mandatom glavnega odbora po potrebi jeseni zaostrili sindikalne aktivnosti. Razmišljajo celo o protitožbi zaradi šikaniranja in onemogočanja sindikalnega organiziranja in delovanja, če vodstvo knjižnice ne bo umaknilo svoje tožbe in se začelo z zaposlenimi pogovarjati o drugih perečih zadevah. »Zaposleni si ne predstavljamo, da bi lahko z vodstvom knjižnice nadaljevali dialog medtem, ko na sodišču poteka tožbeni postopek proti naši sindikalni zaupnici. Na tak način se zaupanje ne bo povrnilo,« pogovor sklene Podojsteršek.

Miha Poredoš

Delavska enotnost

To besedilo je bilo najprej objavljeno v štirinajsti letošnji redni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 83 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod štirinajste letošnje redne številke (24. 7. 2025) pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko. Berite, da boste vedeli!