Poleg poštenega plačila za opravljeno delo sta tudi varnost in zdravje pri delu avtentičen delavski interes in zato sindikalni cilj. Evropske raziskave kažejo, da je tehnologija dela pri nas podobna kot v drugih evropskih državah in da so zato enake tudi obremenitve pri delu. Poklicne bolezni zaradi nevarnih kemikalij ostajajo najpogostejši razlog za z delom povezano smrtnost. Vzrokom nezgod pri delu s smrtnim izidom zaradi neizvedenih tradicionalnih preventivnih ukrepov se žal vse pogosteje prišteva tudi nasilje tretjih oseb na delovnem mestu. Reprezentativne evropske raziskave pa v odgovorih slovenskih delavcev kažejo na bistveno višje deleže kroničnih zdravstvenih okvar delavcev zaradi zastarele tehnologije in delavcu neprijazne organizacije dela.

Obolenja zaradi psihosocialnih obremenitev, kakršna sta z delom povezani stres in mobing/trpinčenje na delovnem mestu, so tako že eden najpogostejših razlogov za bolniško odsotnost in invalidsko upokojitev. Ne moremo biti zadovoljni kljub polstoletni tradiciji sistemskega pristopa k varnosti in zdravju pri delu in na ravni velikih delodajalcev evropsko primerljivim dosežkom stroke. Kar tri četrtine delodajalcev so si strokovne naloge varnosti in zdravja pri delu zagotovile pogodbeno z zunanjim izvajalcem, kar je daleč najvišji delež v EU. Ni sistemskih ekonomskih spodbud, kakršna je diferencirana prispevna stopnja za obvezno invalidsko in zdravstveno zavarovanje  poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Že od osamosvojitve Slovenije leta 1991 ni politike za obvladovanje poklicnih bolezni. Ni registra poklicnih bolezni razen azbestnih.

Posvetovanja med delodajalcem in delavci oziroma delavskimi predstavniki za varnost in zdravje pri delu so element sistema varnosti in zdravja pri delu. V Sloveniji so delavski predstavniki izvoljeni v skladu z zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju. V zasebnem sektorju so to sveti delavcev in delavski zaupniki ter v javnem sektorju delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu. Za učinkovito zastopanje interesov zaposlenih so upravičeni do kritja stroškov delovanja in usposabljanja, ki ju v skladu z zakonom financira delodajalec. Kljub zakonski pravici, da sindikat da pobudo za volitve in predlaga kandidate, te možnosti marsikje niso izkoristili, saj so bili po edinem uradnem podatku iz leta 2010  izvoljeni zgolj pri 19 % delodajalcev. Večina delavcev torej še vedno nima svojega predstavnika za varnost in zdravje pri delu. Izvoljeni pa potrebujejo podporo sindikata za učinkovito izvajanje svoje vloge v obliki usposabljanja in podpornih mrež za izmenjavo dobrih praks v dejavnosti.

Za vodenje učinkovite in usmerjene politike varnosti in zdravja pri delu je potrebno zbirati podatke o vrstah okvar zdravja in njihovih vzrokih. Ker tovrstnih raziskav in statistike v Sloveniji praktično ni, je mogoče uporabljati zgolj z vso EU primerljive podatke, zbrane z evropskimi petletnimi anketami. Ti podatki kažejo, da v primerjavi z EU povprečjem pomembno večji delež slovenskih delavcev poroča o okvarah zdravja, povezanih z delovnim mestom, kakršne so mišično-kostna obolenja (bolečine v hrbtenici in ramenskem obroču zaradi dvigovanja težkih bremen, prisilne drže in ponavljajočih se gibov), okvare sluha (poklicna naglušnost) in vida, poklicne kožne bolezni ipd. Nadpovprečen je tudi delež delavcev, ki so poročali o psihosocialnih obremenitvah na delovnem mestu (visoka intenzivnost dela, podaljševanje delovnega časa, z delom povezan stres, nasilje, nadlegovanje, trpinčenje/mobing, spolno nadlegovanje). Zato je v evropski anketi leta 2011 delež slovenskih delavcev, ki menijo, da bodo svoj poklic še lahko opravljali po 60-letu starosti, drugi najnižji. Varnost in zdravje pri delu je torej pogoj za dvig dejanske upokojitvene starosti.