Pogovor z Matijo Drmoto: Nalezljivi virus in delavstvo na udaru 

27. 1. 2021

Kaj se v času epidemije novega koronavirusa dogaja v svetu dela? Kakšne stiske in težave v teh zaostrenih razmerah pestijo delavke ter delavce? Kaj vse skupaj pomeni in kje tiči vzrok za okužbe na delovnih mestih? Pogovarjali smo z Matijem Drmoto, ki je pred novim letom postal samostojni strokovni svetovalec za pravno področje na ZSSS. 

Pred tem je Matija Drmota deloval v službi pravne pomoči regijske organizacije ZSSS zahodne Slovenije, po novem pa se bo več ukvarjal s sistemsko ureditvijo tako delovnih razmerij kot tudi drugih predpisov, ki vplivajo nanje in na sistem socialne varnosti. Kljub drugačnemu položaju njegovi načrti ostajajo načeloma enaki, saj si bo, kot sam pravi, še naprej prizadeval za izboljšanje položaja delavk in delavcev v najširšem pomenu ter uveljavljanje njihovih interesov v zakonodaji in drugi sistemski ureditvi. 

Veliko dela s spremljanjem interventne zakonodaje

Nas je v prvi vrsti zanimalo, kakšne so razmere na terenu. S kakšnimi vprašanji in problemi se oglašajo delavke in delavci? »Čeprav so še vedno prisotna vprašanja s področja dela in pravic v času epidemije, je tistih splošnih zdaj manj, zato se ukvarjamo predvsem z bolj specifičnimi primeri,« pove na začetku sogovornik. »Veliko dela imamo sicer že s spremljanjem interventne zakonodaje, ki se hitro spreminja in je precej nepregledna. Kljub položaju, v katerem smo, vendarle najdemo tudi podjetja, ki so letos dobro poslovala, zato se pojavljajo vprašanja, povezana z izplačilom božičnice, tudi v okviru interventnih ukrepov. Na drugi strani pa prejemamo obvestila o neizplačilu letošnjega regresa za letni dopust, pa tudi vprašanja o neizkoriščenem letnem dopustu kot posledici daljše bolniške odsotnosti,« nam zaupa iz prve roke. 

Težav manj, kjer je sindikat

Pri katerih poklicnih skupinah pa so stiske in težave največje? Načeloma težko izločimo posamezne skupine delavk in delavcev, saj se s težavami in vprašanji srečujemo v vseh gospodarskih panogah in v javnem sektorju ter na vseh položajih, od vodilnih do najnižjih, odgovori. Izbruh novega koronavirusa je torej izjemno močno zarezal v svet dela ter v ljudi v njem, pri tem pa ni pustil dejansko nič in nikogar nedotaknjenega. »Nekatere splošne težave se pojavljajo praktično pri vseh poklicih, saj se povsod srečujemo tako z dobrimi kot tudi s slabimi delodajalci, pri nekaterih poklicnih skupinah pa se pojavljajo specifični primeri, odvisni od posameznega poklica ali pa neustrezne sistemske ureditve,« razloži Drmota ter pri tem poudari pomembno podrobnost: »Težav je manj v podjetjih, kjer je organiziran sindikat in kjer težave rešujejo konstruktivno v sodelovanju z nadrejenimi ter sproti, ko se pač pojavijo.«

Pomlad vs. jesen 

Na prvi pogled se zdi, da je v primerjavi s spomladanskim valom novega koronavirusa kar nekaj razlik. Spomladi nas je izbruh ujel nepripravljene in za nas pomenil nekaj popolnoma novega, jeseni pa smo bili na vse skupaj že navajeni in od vsega v zvezi z novim koronavirusom tudi pošteno utrujeni. Kakšen pa je pogled službe pravne pomoči? Kaj vse se je spremenilo v primerjavi s pomladjo? »Opažamo manj vprašanj splošne narave, kar kaže na to, da smo delavke in delavce že med prvim valom epidemije seznanili z osnovnimi pravicami, ki jim pripadajo, zato se zdaj pojavljajo bolj specifična vprašanja, povezana s protikrizno zakonodajo,« pravi Drmota. Z njo imamo, kot že rečeno, precej dela, nadaljuje, saj se spreminja prepogosto, in sicer tako, da povzroča nepreglednost pravnih aktov, s tem pa ogroža pravno varnost, na kar je opozorila tudi že sama zakonodajno-pravna služba državnega zbora. »Posebej sporno se mi zdi vključevanje sistemskih sprememb v protikrizno zakonodajo, ki bi morala biti sama po sebi začasne narave, ter vključevanje določb, ki nimajo zveze z zajezitvijo epidemije, vanjo, zoper njo pa nato državni zbor s sklepom prepove razpis referenduma, kar bi utegnilo biti sporno tudi z ustavnega vidika.«

Delavska enotnost

Ta članek je izšel v najnovejši, prvi januarski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 79 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!

Epidemija delavstvo postavila v težji položaj

Kako pa se vse skupaj pozna pri delavkah in delavcih? Je med epidemijo prišlo do padca standarda delavskih pravic? »Zagotovo je epidemija delavke in delavce postavila v težji položaj v vseh vidikih. Nekateri so izgubili službo, določeni so na čakanju ali kako drugače odsotni z dela in se soočajo z izpadom dohodka, drugi pa opravljajo delo v nevarnem okolju in v bistveno spremenjenih delovnih pogojih.« S tem pa sprememb še ni konec. Ugotovimo lahko tudi, da je epidemija izpostavila številne oblike prekarnega dela in njihove pomanjkljivosti, nadaljuje Drmota. Znova smo spoznali, doda, kako pomembno je, da se delo, ki vsebuje vse elemente delovnega razmerja, opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki delavki in delavcu prinaša tudi največ delavskih in socialnih pravic.  

»Posebej sporno se mi zdi vključevanje sistemskih sprememb v protikrizno zakonodajo, ki bi morala biti sama po sebi začasne narave, ter vključevanje določb, ki nimajo zveze z zajezitvijo epidemije, vanjo, zoper njo pa nato državni zbor s sklepom prepove razpis referenduma, kar bi utegnilo biti sporno tudi z ustavnega vidika.«

Zakaj ne delamo več od doma? 

Do velikega deleža okužb naj bi zaradi nejasne ureditve o izostajanju z dela zaradi suma na okužbo z novim koronavirusom oziroma zaradi karantene, ki nekaj časa ni bila regulirana z uradnimi odločbami, prišlo tudi v podjetjih, delovnih okoljih oziroma na delovnih mestih na splošno. Kakšne pa so izkušnje s terena: ali ljudje delajo na svojem delovnem mestu, čeprav bi lahko delali od doma? Je za varnost in zdravje delavk in delavcev na delovnih mestih dovolj dobro poskrbljeno, nas je med drugim zanimalo. »Po našem mnenju so ukrepi za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu še vedno marsikje nezadostni, kar se odraža tudi v podatku, da se večina ljudi okuži na delovnem mestu. Druga težava je v izpadu dohodka, ki ga delavec doživi ob odhodu v bolniški stalež, saj je zelo težko dokazati, da se je okužil ravno na delovnem mestu. Izpad v dohodku marsikaterega delavca z blažjimi ali neobstoječimi simptomi sili v prisotnost na delovnem mestu,« odgovarja Drmota.  

V drugem valu manj dela od doma

Dejstvo, da se tokrat vlada ni odločila za popolno zaprtje gospodarstva, po njegovem mnenju pomembno vpliva tudi na okoliščine, zaradi katerih nam epidemije še ni uspelo zajeziti. »Kolikor je meni znano, v drugem delu epidemije delo od doma opravlja manjše število delavk in delavcev kot v prvem, kar kaže na to, da bi več delodajalcev lahko vložilo več napora in sredstev v organiziranje te varnejše oblike dela, pa se za to niso odločili.« Zakaj ne, je seveda naslednje logično vprašanje v teh težkih in tesnobnih časih, ko nam širjenja okužb kljub strogemu in že dolgo trajajočemu zaprtju in ustavitvi javnega življenja ne uspe in ne uspe zaustaviti. Vendar bo na natančen odgovor treba še počakati: »Osebno ne vidim prepričljivega razloga, zaradi katerega ne bi organizirali dela na daljavo, če je to mogoče. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, je dela od doma manj kot v prvem valu, nimamo pa še pravih informacij, zakaj ni organizirano v večjem obsegu,« zaključi Matija Drmota. 

Jasno je torej, da je izbruh novega koronavirusa močno udaril v svet dela ter ponekod že tako težke razmere, nepravilnosti in izkoriščanje samo še dodatno zaostril in zapletel. Zato je v takih časih članstvo v sindikatu še toliko bolj pomembno. Izkušnje iz zdajšnje in tudi preteklih kriz namreč kažejo, da je take zaostrene razmere lažje reševati tam, kjer je vzpostavljen sindikat. 

Tudi migrantski delavci ostajajo izjemno ranljivi 

Seveda pri razmišljanju o tem, kako je izbruh novega koronavirusa vplival na svet dela, ne moremo in ne smemo mimo stisk in težav migrantskih delavcev v Sloveniji, smo pred časom zapisali na spletni strani ZSSS. Pri delavcih z družinami iz bivših jugoslovanskih republik je bilo tako do letošnje jeseni mogoče opaziti veliko stisko, saj niso mogli do svojih bližnjih. Če pa so že šli, so morali ob vrnitvi nazaj v karanteno, pri tem pa so jim delodajalci grozili z opozorili pred odpovedjo ali celo z odpovedjo delovnega razmerja.  

Državljani tretjih držav z začasnim prebivališčem, katerih status v Sloveniji je večinoma odvisen od njihove zaposlitve, so v zelo slabem pogajalskem položaju, in sicer tako zaradi koronakrize kot tudi zaradi neobveščenosti in pomanjkanja informacij o mogočih rešitvah za ohranitev svojega statusa. Nekateri so pripravljeni še bolj tvegati ter zavestno (ali pa tudi ne) sprejeti delo na črno v obdobju do zakonite zaposlitve oziroma do pridobitve t. i. pisne odobritve za spremembo delodajalca ali novega delovnega dovoljenja. 

Ponekod je koronakriza zlorabljena tudi za prikrito šikaniranje in discipliniranje neubogljivih delavcev, pogosto na podlagi preteklih ali tekočih zamer, je med drugim ugotovila služba pravne pomoči ZSSS, katere izsledke povzemamo. Takim zaposlenim pod pretvezo pomanjkanja dela zaradi novega koronavirusa povsem neupravičeno odrejajo čakanje na delo. Upad prihodkov pa v tovrstnih primerih posebej občutijo mednarodni vozniki, ki večinoma delajo za minimalno bruto plačo, medtem ko jim večji del dohodka predstavljajo dnevnice za tujino. 

Koronakriza je žal tudi izgovor za pogosto neizplačevanje plačila delavcem za njihovo upravičeno odsotnost z dela ter drugih plačil, ki ne izvirajo neposredno iz opravljenih ur dela. Je tudi izgovor za neplačevanje višjih urnih postavk voznikom in napotenim delavcem, ki veljajo za opravljanje dela v drugih državah EU. 

 Gregor Inkret