Preverjamo: Kako je z upokojevanjem in pokojninami v letu 2026
15. 1. 2026
Preverili smo, kakšne spremembe v letošnjem letu čakajo upokojenke in upokojence ter tiste, ki bodo to šele postali. Povzemamo jih na podlagi napovedi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz).
Od 1. januarja 2026 velja Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O; Ur. l. RS, št. 90/25).
Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine se ne spreminjajo (kar je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju), zato lahko vsak posameznik v miru razmisli o tem, kdaj se upokojiti.
ZPIZ-2O dopušča možnost, da se vsi tisti, ki do 31. decembra 2025 izpolnjujete pogoje za pridobitev predčasne ali starostne pokojnine, lahko upokojite brez upoštevanja novele ZPIZ-2O, a zaradi številnih ugodnosti novele, upokojevanje po predhodnih predpisih verjetno ne bo izbira.
Dobro je vedeti: Kaj dejansko prinaša spremenjena pokojninsko-invalidska zakonodaja?
Kljub temu, da se temeljne spremembe pri institutih začnejo spreminjati od leta 2028 naprej, pa je že v letu 2026 treba izpostaviti tudi nekaj sprememb, ki niso zanemarljive in vsekakor prispevajo k dostojnejšim prejemkom.
Odmera
Odmera prinaša kar nekaj novosti. Pri ugodnejšem vrednotenju bodo zavarovanci brez upoštevanja pogoja starosti, ki je veljala do 31. decembra 2025, za pol leta dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa nad 40 let vključitve v obvezno zavarovanje pridobili že 1,5 odstotne točke in ne le 0,68 odstotne točke (ugodnejše vrednotenje še naprej velja največ za 3 leta zavarovanja).
Dodatni odmerni odstotek za posameznega rojenega ali posvojenega otroka se zvišuje z obstoječih 1,36 odstotka na 1,6 odstotka, kjer ni več omejitve glede števila otrok. Primarno bo lahko dodatni odmerni odstotek uveljavljala ženska, razen če moški izkaže, da je dlje časa užival nadomestila iz naslova starševstva (enako velja tudi za posvojitelje); za dokazovanje bo veljal pogoj pretežnosti. Zavarovanec, ki ima več otrok, lahko za posameznega otroka uveljavi dodatni odmerni odstotek ali pa znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine (npr. enega za znižanje starostne meje, štiri pa za dodatni odmerni odstotek), kar pred letom 2026 ni bilo mogoče.
Dodatni odmerni odstotek bo ob uveljavljanju pokojnine možno pridobiti tudi zaradi služenja obveznega vojaškega roka. Odstotek odmere pokojnine se lahko poveča tako moškim kakor ženskam, glede na dolžino služenja obveznega vojaškega roka: za 0,8 med 5 do manj kot 9 mesecev, za 1,2 med 9 do manj kot 12 mesecev, za 1,6 med 12 do manj kot 15 mesecev ter za 2 za 15 mesecev ali več.
Velja izpostaviti omejitev, ki velja glede upoštevanja otrok in tudi glede služenja obveznega vojaškega roka, ko je prvo pravico zavarovanec uveljavil po 1. 1. 2026 (40 % starostne pokojnine ali delna pokojnina). Če se je otroke ali služenje vojaškega roka upoštevalo za dodatni odmerni odstotek, le-te ne more več uveljaviti za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine oziroma obratno. Če pa je zavarovanec uveljavil prvo pravico do 31. decembra 2025, se lahko upošteva otroke ali služenje vojaškega roka kasneje tudi za drug namen (npr. namesto za znižanje, za odmerni odstotek).
V letu 2026 se bo odstotek za odmero najnižje pokojnine zvišal z 29,5 % najnižje pokojninske osnove na 30 % najnižje pokojninske osnove.
Prejemniki zagotovljenih starostnih in invalidskih pokojnin bodo prejeli višji znesek zagotovljene pokojnine; njihova pokojnina se bo s 1. 1. 2026 zvišala s 781 na 785 evrov. Naveden znesek 785 evrov se bo z redno uskladitvijo pokojnin v letu 2026 še povečal.
Pri obstoječih prejemnikih in pri novih uživalcih pravic se spreminja najnižji znesek invalidske pokojnine (ki se zagotavlja tudi kmetom, ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe iz ožjega obsega), in sicer z 41 odstotkov na 50 odstotkov od najnižje pokojninske osnove. Spremembe bodo tako deležni prejemniki obstoječega zagotovljenega zneska invalidske pokojnine in prejemniki, ki prejemajo pokojnino v zneskih do novega najnižjega zneska invalidske pokojnine. Enako velja tudi za uživalce vdovskih in družinskih pokojnin ter za uživalce nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki jim se pokojnina odmerjena od te osnove.
Na področju invalidskega zavarovanja je kot dodaten pogoj za pridobitev pravice do invalidske pokojnine dodana »administrativna upokojitev«, v primeru dopolnite starosti 62 let, ob pogoju, da zavarovanec ni vključen v obvezno zavarovanje in je v zadnjih desetih letih vsaj osem let užival nadomestilo iz invalidskega zavarovanja kot brezposelna oseba.
Za štetje delovnih let pri invalidski pokojnini se minimalne starosti dvigujejo za eno leto (na 21 let oz. na 22 let pri mlajših invalidih). Prišteta doba, kot fiktivna pokojninska doba, ki se upošteva zavarovancu pri odmeri pravic na podlagi invalidnosti, pa po novem predstavlja dve tretjini obdobja med datumom nastanka invalidnosti in datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 65 let starosti.
V povprečju se bodo povečala tudi nadomestila iz invalidskega zavarovanja, v nekaterih primerih tudi za nazaj.
Za nove invalidske upokojence se zvišuje odmera od dejanske pokojninske osnove z 41 odstotkov na 44 odstotkov. Primeroma: zavarovancu s pokojninsko osnovo 1.500 EUR se bo invalidska pokojnina namesto v višini 615 EUR odmerila v višini 660 EUR.
Nadomestila, ki so ga prejemali delovni invalidi, ki jim delodajalec zaradi spremembe v invalidnosti ne more zagotoviti novega delovnega mesta, se izplačuje brez omejitve v letih, kar je bilo do 31. decembra 2025 omejeno največ na eno leto.
Brezposelnim delovnim invalidom, ki bodo uveljavljali nadomestilo iz invalidskega zavarovanja po 30 dneh od dolžnosti prijave pri zavodu za zaposlovanje, se bo nadomestilo priznalo oziroma izplačevalo od dneva prijave pri zavodu za zaposlovanje. Pred ZPIZ-2O ti delovni invalidi ob zamudi roka niso bili upravičeni do izplačila nadomestila iz invalidskega zavarovanja.
Pri vdovski pokojnini se spreminja višina pokojnine, ki se dviguje s 70 odstotkov na 75 odstotkov.
Zvišuje se tudi odmera družinske pokojnine. Odmera za enega družinskega člana znaša 75 odstotkov, za dva člana 85 odstotkov in za tri člane 95 odstotkov.
Od leta 2026 naprej bo možno za izpolnitev pogojev ali za ugodnejšo odmero pokojnine dokupiti do tri leta zavarovalne dob
Splošni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine
Pogoji za upokojitev v letu 2026 ostajajo enaki, kot so bili v letu 2025. Enaki ostajajo tudi odmerni odstotki za odmero teh pokojnin, ki so se že v letu 2023 za oba spola izenačili.
Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine mora zavarovanec (moški in ženska) hkrati izpolnjevati pogoja starosti in pokojninske dobe, kot je razvidno iz spodnje preglednice:
| Starost | Pokojninska doba |
| 60 let | 40 let pokojninske dobe brez dokupa |
| 65 let | najmanj 15 let zavarovalne dobe |
Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih možno pridobiti tudi pri nižji starosti. Nekatere od predpisanih starosti je mogoče znižati zaradi:
- skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, in sicer se starostna meja zniža za 6 mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok. Do znižanja starosti je upravičena ženska, moški pa le, če je užival pravico do nadomestila iz naslova starševstva,
- služenja obveznega vojaškega roka, in sicer za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja, in
- vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.
Ob dopolnitvi 38 let pokojninske dobe brez dokupa se starostni pogoj 65 let za pridobitev pravice do starostne pokojnine zniža:
- ženski ali moškemu zaradi skrbi za otroke za največ štiri leta (do dopolnjenih 61 let) in
- moškemu zaradi služenja obveznega vojaškega roka za največ dve leti (do dopolnjenih 63 let starosti).
Pravico do starostne pokojnine je možno pridobiti pri nižji starosti tudi zaradi:
- dela na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem (t. i. beneficirane dobe),
- osebnih okoliščin, ki so pogojene z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih so bile osebe do 31. decembra 1999 upravičene do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, od 1. januarja 2000 dalje pa do prištete dobe.
Če je oseba upravičena do znižanja starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem in/ali prištete dobe, se najprej opravi to znižanje. Sledijo znižanja na drugih podlagah (zaradi skrbi za otroke, obveznega služenja vojaškega roka oziroma vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti), vendar pa ne pod najnižjo možno starostjo, predpisano za posamezno od njih. To pomeni, da je lahko že s prvo od možnih podlag za znižanje starostne meje to v celoti izkoriščeno in druge podlage nimajo več nobenega vpliva.
Višina starostne pokojnine je pogojena z višino pokojninske osnove in dolžino dopolnjene pokojninske dobe. Ta služi za določitev odstotka za odmero starostne pokojnine. Višina odstotka za odmero za 15 let zavarovalne dobe za ženske in za moške tudi v letu 2026 znaša 29,5 odstotka pokojninske osnove. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se odmerni odstotek zviša za 1,36 odstotka. Če daljša pokojninska doba ne znaša 1 leto, znaša pa vsaj 6 mesecev, se odmerni odstotek za tolikšno pokojninsko dobo poveča za 0,68 odstotka. Tako se pokojnina za 40 let pokojninske dobe odmeri v višini 63,5 odstotka pokojninske osnove.
Tudi v letu 2026 se za izračun pokojninske osnove upoštevajo osnove iz katerih koli zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša. Novost je, da se ne upošteva osnov iz opravljanja dijaškega in študentskega dela, če je v koledarskem letu dopolnjena doba samo na tej podlagi, nadomestilo za čas brezposelnosti se upošteva ugodneje, skrajšani delovni čas zaradi varstva in nege otrok se preračuna na polni delovni čas, pri invalidskih pokojninah se ne upošteva osnov iz obdobij, krajših od šest mesecev.
Pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine
Za pridobitev pravice do predčasne pokojnine mora zavarovanec (moški in ženska) tudi v letu 2026 dopolniti starost 60 let in 40 let pokojninske dobe.
Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina. Tako odmerjena pokojnina se nato zmanjša za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti 65 let za 0,3 odstotka, vendar največ za 18 odstotkov. Zmanjšanje pokojnine je trajno. Predpisane starosti za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ni mogoče znižati na nobeni podlagi.
Pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine in družinske pokojnine
Vdova oziroma vdovec praviloma pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je ob smrti zakonca dopolnil(a) 58 let starosti.
Če vdova ali vdovec do smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic ne dopolni 58 let starosti, dopolni pa 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 58 let starosti. Če vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine, pridobljene zaradi nezmožnosti za delo ali dolžnosti preživljanja otrok, dopolni 58 let starosti, trajno obdrži pravico do vdovske pokojnine. Če ji/mu ta pravica preneha pred dopolnjeno starostjo 58 let, toda po dopolnjeni starosti 53 let, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 58 let starosti.
Starši, ki lahko kot družinski člani pridobijo pravico do družinske pokojnine, bodo za pridobitev te pravice morali dopolniti starost 61 let.
Podaljšan rok za vložitev zahteve za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine
V državnem zboru je bil decembra 2024 sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki v prehodnih določbah podaljšuje rok za vložitev zahteve za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine do 31. decembra 2026, prav tako pa za določeno skupino uživalcev pokojnine določa, da bo o njihovi upravičenosti do izplačila zagotovljene vdovske pokojnine odločil zavod po uradni dolžnosti.
Več na:
Uskladitev pokojnin v letu 2026
Uskladitev pokojnin v letu 2026 se bo, kot je to običajno, izvedla v skladu z določbami 105. in 106. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).
V skladu z določbo drugega odstavka 105. člena ZPIZ-2 se redna uskladitev pokojnin sicer izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije. Pokojnine se po prvem odstavku 106. člena ZPIZ-2 uskladijo za 60 % rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 40 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem.
Podatek o povprečni mesečni bruto plači, izplačani za obdobje januar – december 2025, bo predvidoma objavljen sredi februarja 2026, uskladitev pokojnin po določbi prvega odstavka 106. člena ZPIZ-2 pa se bo opravila pri izplačilu pokojnin za mesec februar 2026.
Letni dodatek v letu 2026
Izplačilo letnega dodatka za leto 2026 je urejeno v 67. členu Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2026 in 2027 (ZIPRS2526), ki je bil sprejet 28. novembra 2025.
V letu 2026 se bo letni dodatek večini uživalcev izplačal skupaj z izplačilom redne pokojnine oziroma nadomestila iz invalidskega zavarovanja za mesec junij, in sicer v naslednjih zneskih:
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 710,00 evra, v višini 470,00 evra;
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnine v znesku od 710,01 evra do 850,00 evra, v višini 330,00 evra;
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnine v znesku od 850,01 evra do 1.010,00 evra, v višini 270,00 evra;
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnine v znesku od 1.010,01 evra do 1.210,00 evra, v višini 220,00 evra;
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku nad 1.210,00 evra, pa v višini 160,00 evra;
- uživalcem nadomestil iz prvega in drugega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestila v znesku do 1.010,00 evra, v višini 270,00 evra;
- uživalcem nadomestil iz prvega in drugega odstavka 95, člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestila v znesku od 1.010,01 evra do 1.210,00 evra, v višini 220,00 evra;
- uživalcem nadomestil iz prvega in drugega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestila v znesku, višjem od 1.210,00 evra, v višini 160,00 evra.
V znesku pokojnine se upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
Uživalcem pokojnin, ki se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu in ki prejemajo skupni znesek pokojnine (ugotovljen tako, kot je navedeno v prejšnjem odstavku), v višini do 710,00 evra, se bo letni dodatek v znesku 470,00 evra izplačal v celoti, ne pa v sorazmernem delu, kot to sicer določa 96. člen ZPIZ-2.
Ostalim uživalcem, ki prejemajo pokojnino iz tujine, se bo višina letnega dodatka določila glede na skupen znesek pokojnin oziroma nadomestil iz slovenskega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prejetih v mesecu izplačila letnega dodatka ter pokojnin, prejetih iz tujine v mesecu januarju, preračunanih v evre po tečaju Banke Slovenije na dan izplačila rednih pokojnin za mesec januar 2026. Če uživalec prejema slovensko pokojnino v sorazmernem delu, se mu bo (s prej navedeno izjemo) tudi letni dodatek po 96. členu ZPIZ-2 obračunal in izplačal v sorazmernem delu.
Zavod bo uživalce, ki imajo na dan 1. januarja 2026 prebivališče v drugi državi, uživalce, ki imajo prebivališče v Republiki Sloveniji in se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu ter uživalce s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije prejemajo tudi pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, po uradni dolžnosti obvestil o upoštevanju tuje pokojnine pri izplačilu letnega dodatka in jim v izpolnitev posredoval tudi obrazec, ki se bo izpolnjen štel kot dokazilo o višini tuje pokojnine. Ti uživalci bodo lahko zavodu na tem obrazcu posredovali podatke o višini tuje pokojnine, izplačane v mesecu januarju 2026.
Če bo zavod od zgoraj navedenih uživalcev pokojnin prejel vrnjeno dokazilo o višini pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, najpozneje do 30. aprila 2026, jim bo letni dodatek izplačan do 30. septembra 2026. Če bo zavod dokazilo o višini tuje pokojnine prejel do 30. septembra 2026, bo letni dodatek izplačan do konca leta 2026. V primeru, da zavod vrnjenega dokazila o višini tuje pokojnine ne bo prejel do 30. septembra 2026, bo letni dodatek izplačan v višini 160,00 evra oziroma v pripadajočem sorazmernem delu tega zneska.
Letni dodatek v letu 2026
Zimski dodatek se bo v letu 2026 izplačal v skladu z 98.a členom ZPIZ-2. Zagotavlja se uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so upravičeni do letnega dodatka v tem letu. Njegova višina bo znašala 170 EUR (izjema velja za prejemnike sorazmernih pokojnin). Zimski dodatek se izplača z izplačilom pokojnine in nadomestil za mesec november 2026 oziroma v primeru naknadno priznane pravice do letnega dodatka za leto 2026 najkasneje z izplačilom pokojnine in nadomestil za mesec april leta 2027.
Zimski dodatek ne bo ogrozil pridobitev drugih pravic iz javnih sredstev, saj se ne bo štel v dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev (npr. ne šteje v cenzus za denarno socialno pomoč in za varstveni dodatek).
Način izplačevanja prejemkov
Po določbi 120.a člena ZPIZ-2 se prejemki iz obveznega zavarovanja izplačujejo negotovinsko na plačilne račune, odprte pri bankah.
Uživalcem, katerim se prejemek nakazuje preko poštne dostave na naslov, se lahko prejemek nakazuje na navedeni način tudi še v prihodnje, vse dokler zavod ne prejme zahteve za spremembo načina nakazila na bančni račun. Sprememba na prejšnji način nakazovanja (preko poštne dostave na naslov) pa ni več mogoča.
Povzeto po Zpizu
Še niste članica ali član sindikata?
Poiščite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!
Nalagam ...