Ministrica za finance gluha za poziv ZSSS k dvigu socialne pomoči

6. 3. 2018

Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je 21. 2. 2018 ministrstvo za finance pozvala, naj neha nasprotovati prenovi zakona o socialno varstvenih prejemkih in s tem omogoči dvig osnovnega zneska minimalnega dohodka ter posledični dvig denarne socialne pomoči na 331,26 evra. Predsednica ZSSS je takrat opozorila še, da je varčevanje na najbolj ranljivih družbenih skupinah nesprejemljivo:

“Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zgroženi ugotavljamo, da s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagano povišanje zneska denarne socialne pomoči iz dosedanjih 297,53 EUR na 331,26 EUR, ni bilo potrjeno na vašem ministrstvu. Od vas pričakujemo, da kot ministrica, odgovorna za finance in nenazadnje kot človek, še enkrat razmislite v zvezi z zavrnjenim predlogom, ki ga je v noveli Zakona o socialno varstvenih prejemkih dalo v razpravo MDDSZEM, dne 27. 10. 2017.

Višina minimalnih življenjskih stroškov se skladno z veljavnim drugim odstavkom 8. člena ZSVarPre, na podlagi primerljive metodologije, ugotavlja najmanj vsakih pet let. Iz raziskave Inštituta za ekonomske raziskave, izvedene aprila 2017, je bilo ugotovljeno, da višina osnovnih minimalnih življenjski stroškov znaša 441,67 EUR, pri čemer je ministrstvo znesek znižalo za 25 % oziroma na 331,26 EUR, pod izgovorom ohranjanja razmerja z neto minimalno plačo in argumentom, da previsoka denarna socialna pomoč odvrača ljudi od aktivne zaposlitve. Pred tem je bil zadnji izračun minimalnih življenjskih stroškov opravljen v letu 2009, ministrstvo pa kljub zavezi, da bo v letu 2016 uskladilo znesek z novim izračunom, tega ni storilo.

V letu 2010 je bil osnovni znesek minimalnega dohodka za 25 % nižji od ugotovljenih osnovnih minimalnih življenjskih stroškov (iz ugotovljenih 385,08 EUR na 288,81 EUR). V času krize se je osnovni znesek minimalnega dohodka še dodatno znižal, in sicer na 260 EUR v letu 2012, na podlagi sprejetega Zakona o dodatnih interventnih ukrepih ter z Zakonom za uravnoteženje javnih financ. Prejemniki denarne socialne pomoči že leta prejemajo dohodek, ki je drastično nižji od uradno določenega minimuma življenjskih stroškov in ne omogoča dostojnega preživetja.

Vsi argumenti, da prejemniki denarne socialne pomoči prejemajo znesek, ki je v primerjavi z minimalno plačo, previsoko določen, ne vzdržijo. Dejstvo je, da Slovenija beleži eno izmed najvišjih gospodarskih rasti v EU, kar pa se ne odraža v plačah delavk in delavcev ter prejemnikih minimalne plače.”

Brezčuten odgovor ministrstva za finance

Iz odgovora ministrice za finance mag. Mateja Vraničar Erman, ki ga pripenjamo spodaj, se da razbrati, da dvig zneska denarne socialne pomoči ogroža “širšo družbeno blaginjo“, ministrstvo pa z zavračanjem dviga ravna “v skladu z načeli preudarnosti in previdnosti pri upravljanju z javnimi financami“.

Ministrica za finance se je bo tem izgovorila še na zelo nizko takorekoč skandinavsko stopnjo neenakosti porazdelitve dohodka, na razmeroma visoko raven kakovosti življenja družin in otrok, nizko stopnjo tveganja revščine in socialne izključenosti otrok in tudi drugega prebivalstva.

Izpostavila je še prizadevanja ministrstva za uravnoteženo konsolidacijo javnih financ ter spoštovanje zakonskih, ustavnih in mednarodnih zavez ter obveznosti Slovenije.

Naštela je nekatere socialno naravnane ukrepe, ki veljajo pri nas, in transferje posameznikom in gospodinjstvom ter izboljšave področne ureditve v zadnjih letih. »Vsakokratno povišanje osnovnega zneska minimalnega dohodka ima vpliv ne samo na denarno socialno pomoč, temveč tudi na višino varstvenega dodatka, na višino pogrebnine in posmrtnine. Višje dohodke je mogoče znotraj politike nadomestiti z drugimi ukrepi, ki bi ublažili pritisk na javne finance, pri čemer je pomembna sektorska in nacionalna razvrstitev prioritet. Izračuni o osnovni višini minimalnega dohodka sov  pristojnosti MDDS in jih na Ministrstvu za finance nimamo,« je zatrdila ministrica Vraničar Ermanova in dodala, da naj bi pri svojem opredeljevanju do višine denarne socialne pomoči upoštevali »uravnotežen celovit vidik socialnih ekonomskih politik ter tudi splošen izboljšan položaj gospodarstva, ki ustvarja boljše pogoje za življenje in delo«.

Odgovor ministrice za finance objavljamo, da bi si lahko o njenem stališču vsak sam ustvari mnenje:

Odgovor Ministrstva RS za finance na pismo predsednice ZSSS.