Pogled mlade sindikalne pravnice: Pravo je togo, življenje pa je živa stvar

8. 11. 2019

Mlada sodelavka, pravnica območne organizacije Podravja, Koroške in Spodnjega Podravja Nataša Rola ima, kot pišemo v novi številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, za seboj že paleto profesionalnih izkušenj, nekaj mesecev nabira tudi sindikalne. Včasih je potreben z delavko ali delavcem le pogovor, za kakovosten pravni nasvet so potrebne listine, od evidenc do pogodb, opozarja.

»Diplomirala sem na pravni fakulteti v Mariboru iz mednarodnega gospodarskega prava. Moja prva zaposlitev je bila v odvetniški pisarni v Novem mestu. Potem sem nadaljevala pripravništvo v odvetniški pisarni v Slovenski Bistrici. Ukvarjala sem se predvsem z delovnim pravom. Po obveznem delu sodniškega pripravništva (to mora narediti vsak, ki želi opravljati pravosodni izpit, op. a.) na Višjem sodišču v Mariboru sem opravila pravosodni izpit,« opiše začetke svoje poklicne poti. Od lanskega maja do letošnjega aprila je bila zaposlena na Vrhovnem sodišču v Ljubljani kot strokovna sodelavka na kazenskem področju. Ko pa je bil na območni organizaciji ZSSS objavljen razpis, se je javila in dobila službo v domačem kraju, kot si je želela.

Delo je zanimivo in raznoliko, pravi: »V bistvu pokrivam dve delovni mesti v enem, zaposlena sem kot pravna svetovalka, pokrivam pa tudi delo za nekaj sindikatov dejavnosti: promet in zveze, gostinstvo in turizem, gradbeništvo ter vzgojo in raziskovalne dejavnosti.« Veliko je kršitev predpisov, ki urejajo delovna razmerja, v praksi so to kršitve glede delovnega časa, izplačil, odpovedi, prevzemov delavcev, denimo v Termah Maribor, na mariborskem letališču. Pri delu se srečuje tudi s kazenskim pravom. S strankami je delala tudi že v prejšnjih službah. Delo z ljudmi utegne biti naporno, ima pa tudi svoje prednosti, posebej ko lahko komu pomagaš iz težav.

Vprašaj in prinesi listine

»Ljudje ne razumejo, da ne morejo samo priti, povedati tri informacije in pričakovati kakovosten pravni nasvet. Prinesti je treba vse listine, od pogodbe o zaposlitvi do plačilne liste, evidence ur …, ki jih pogledamo. Le pavšalne trditve, ki pogosto niti ne držijo, so premalo,« opozarja pravnica in dodaja, da je to največji problem njenega dela, ki je mogoče še izrazitejši zato, ker so ljudje slabše izobraženi, tudi prestrašeni in zavedeni. Nekateri niti ne vedo, kaj imajo zapisano v pogodbi o zaposlitvi, pa tudi, da jo morajo imeti shranjeno.

»Brez listin ne moremo vedeti, kakšen delovni čas ima dogovorjen delavec, ali je ta enakomerno ali neenakomerno razporejen,« opozori in poudarja, da je treba listine hraniti in jih prinesti s sabo na posvet.

»Mi smo tukaj, da pomagamo,« doda. »Tujci, tisti, ki niso izobraženi, in mnogi starejši še vedno mislijo, da morajo sprejeti vse, kar delodajalec ponudi. Če jim ta reče, da je nekaj treba podpisati takoj, pogosto tudi podpišejo, čeprav to ni res. Delodajalci na tak način izkoriščajo socialno situacijo in strah delavcev za zaposlitev,« pojasni naša sogovornica. Po njenih besedah kaj drugega kot osveščanje ne pomaga.

V sindikatih pogosto slišimo, da je problem tudi, da se ljudje vdajo, poravnajo in ne gredo za svojo pravico do konca, tudi v tožbo. Nataša Rola razmišlja, da so te stvari ne le izredno stresne zaradi zaslišanj in na splošno dogajanja na sodišču, »ljudi je strah tudi finančnih posledic«, ki v sindikatih niso problem zaradi zagotavljanja brezplačne pravne pomoči.

Prednost članstva

Brezplačna pravna pomoč je po mnenju naše sogovornice ena od ključnih prednosti sindikata in pogosto tudi eden pomembnih razlogov za včlanitev v sindikat, poleg pogajanj in boja za delavske pravice. »Veliko sodb delovnopravne narave sploh ne bi bilo, če ne bi bilo sindikata in njegovega pravnega servisa. Na delovnem mestu so tudi pogosto porušen odnosi med delavci,« pojasni in dodaja, da je za vse pomembno, da delamo v zdravem delovnem okolju, med korektnimi sodelavci. »Takšnih stresnih razmer je čedalje več. Že delo samo po sebi je stresno, če pa še imaš nadrejenega ali sodelavca, ki izvaja psihični pritisk, mobing …, je to še toliko težje.«

Prekarno delo in delovna razmerja

Z opozorili pravnikov, da z vse več prekarnosti postaja problematičen že sam obstoj delovnega prava, se strinja tudi naša sogovornica. Pri prekarnem delu je po njenem težko dokazovati elemente delovnega razmerja. Običajno nekdo dela le za enega naročnika, pa je samostojni podjetnik, za katerega se ne uporablja zakon o delovnih razmerjih, ampak zakon o gospodarskih družbah. Poskusi omejevanja tovrstnega izkoriščanja po njenem že prinašajo sadove.

Tudi sama je imela s področja gostinstva in turizma primer, ko je samostojna podjetnica, starejša delavka, delala le za enega naročnika, pa se za tožbo ni odločila, ker jo je strah. Tudi če si sama krije stroške bolniške odsotnosti in dopusta, ima še vedno večji vir dohodka, kot če bi bila brez dela.

Na vprašanje, kako to rešiti, odgovori: »Če se oseba sama ne odloči za ukrepanje, ali vložitev zahteve za odpravo kršitev ali tožbe, ne moremo nič. Lahko mu pojasnimo, kakšne so njegove pravice, nudimo pravno pomoč našim članom, odločitev pa je njihova.«

Anonimnost lahko v delovnem pravu zagotovimo takrat, kadar gre za kršitev pravic več delavcem in lahko v imenu sindikata pošljemo delodajalcu najprej zahtevo za odpravo kršitev, ne da bi izpostavili posameznika, pove pravnica, v konkretnih zadevah pa to ni mogoče, saj se nanašajo na konkretnega delavca. »Delovno razmerje je razmerje med dvema strankama, med delavcem in delodajalcem, osnova je pogodba o zaposlitvi«, pojasni naša sogovornica, ki delavkam in delavcem, ki se obrnejo nanjo, to pogosto pojasnjuje.

Stanje v svetu dela se glede podrejenega položaja delavca kot šibkejšega podpisnika pogodbe po njenem izboljšuje z več delovnimi priložnostmi. »Če je nekdo iskan kader in bo dobil delovno ponudbo, je on tisti, ki bo postavil minimalne pogoje, pod katerimi je pripravljen delati. Če pa si brez zaposlitve in brez izobrazbe, pa nimaš možnosti in potem pristaneš na marsikaj. Ravno to se je dogajalo v krizi. Problem pa je tudi mentaliteta, predvsem starejših delavcev, češ da po petdesetem letu ni več možnosti,« izvemo.

Mora biti sindikalni pravnik tudi psiholog?

»O, seveda,« kot iz topa odgovori Nataša Rola. »Dostikrat potrebuje delavec samo tolažbo oziroma pride povedat, kaj ga teži. Velikokrat njihov problem sploh ni pravne narave in ga ne moreš reševati s pravimi sredstvi. Včasih ljudje potrebujejo le to, da jim nekdo pove, da jih razume ali pa da se z njimi strinja. S pravnega vidika pa je drugače. Dejstvo je, da je pravo zelo ozko in togo, ne glede na to, koliko ga skušamo oblikovati s pravno prakso, podzakonskimi akti in z vedno novimi zakoni,« pojasni in doda: »Življenje je živa stvar in dostikrat je v življenju tako, da je nekaj nepravično in nepošteno, pa pravno gledano ni sankcij in ni mogoče ukrepati.«

V množici pravnih aktov se običajni ljudje težko znajdemo, tudi pravniki bi morali biti specializirani, pravi naša sogovornica. »V tujini je to normalna stvar. V šoli se ne specializiraš, tudi odvetniki, razen izjem, delajo vse, od kazenskega do delovnega in gospodarskega prava. To je preširoko, ne moreš biti specialist na vseh področjih, zakonodaja se nenehno spreminja, sodna praksa gre naprej in nikakor ne moreš pokrivati celotnega pravnega področja. Nerealno pa je od ljudi in od kogarkoli pričakovati, tudi od pravnika, da bo na vseh področjih suveren,« pravi pravnica in dodaja, da je treba spremembe zakonodaje nenehno spremljati, najbolj pa pomaga praksa. »Dejstvo je, da najbolj preučiš zadevo, ko obravnavaš tak primer,« pojasni.

Pet pravnikov, šest pravnih mnenj

»Zakoni so ozki, tolmačenje zakonov pa je druga stvar,« pravi naša sogovornica in dodaja, da tudi trije zdravniki dajo tri različna mnenja, podobno je z izvedenci,« doda in opozori na neke odmevne primere na sodiščih. »Je pa mogoče pri pravu to še bolj izrazito, ker neki dejanski primer oblikuješ kot pravno materijo in to je stvar razlage,« pojasni.

»Verjetno so najboljši pravniki tisti, ki ne samo ne sledijo temu, kar je rekla sodna praksa, ampak hočejo iti izven okvirjev. Pravo je stvar razlage in argumentacije,« razmišlja Nataša Rola.

Delo za sindikat naša sogovornica zelo povezuje z vprašanjem, zakaj sploh biti pravnik: »Zato ker želim pomagati ljudem. Temeljni cilj sindikata je tudi pomagati ljudem, konkretno na delovnem področju. Delavec je šibkejši in delodajalci to izrabljajo, ne vsi; in ker je zakonodaja takšna, kot je, in ker je tudi klima v državi takšna, kot je …,« tu na njeno željo puščamo tri pike.

»Delo na pravnem področju je delo, ki ga želim opravljati,« pravi in za konec ponovi: »Ljudje naj pridejo in vprašajo. Naj prinesejo dokumentacijo. Na sindikatu smo za to, da jim pomagamo. Vse je mogoče rešiti ali vsaj ublažiti posledice, če pridejo pravi čas.«

Mojca Matoz  

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!