Praznik delavskega soupravljanja – 30 let okvirne direktive št. 391 iz leta 1989
13. 6. 2019
Spoštovani!
Obletnice so namenjene razmisleku o prehojeni poti do zastavljenih ciljev. Naj vas zato opozorimo na 30. obletnico direktive, ključne tudi za obstoj slovenskih delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu. 12. junija 1989 oziroma pred okroglimi 30 leti je bila namreč sprejeta okvirna direktiva št. 391 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (89/391/EGS), ki velja za evropsko delavsko ustavo na področju varnosti in zdravja pri delu.
Če je pozneje Slovenija 1. maja 2004 hotela postati članica Evropske unije, je seveda pred tem morala svoje predpise na področju varnosti in zdravja pri delu uskladiti z določili te okvirne direktive. Leta 1999 je bil zato najprej sprejet Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD), ki je prvič v Slovenijo vpeljal delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu. Leta 2011 ga je nadomestil sedaj veljavni zakon z istim imenom in s kratico ZVZD-1, ki je vlogo delavskih zaupnikov le še dodatno utrdil.
Okvirna direktiva je bila del načrta predsednika Evropske komisije Jacques Delorsa (1985-1995) za evropski enotni trg do 1. 1. 1993. Na podlagi njenega 16. člena je bilo v nadaljevanju sprejetih 23 posebnih direktiv, ki urejajo različna področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Vse te direktive določajo minimalno zahtevano raven varnosti in zdravja pri delu v državah članicah in tako preprečujejo socialni dumping oziroma nelojalno konkurenco na skupnem evropskem trgu. Z njimi so usklajeni slovenski podzakonski predpisi.
Med drugim okvirna direktiva določa, da se morajo v EU delodajalci v skladu s z nacionalno prakso in zakonodajo posvetovati z delavci in ali njihovimi zastopniki o vseh vprašanjih v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. Pri nas te delavske zastopnike ZVZD-1 imenuje delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu, katerih naloge pa lahko opravljajo tudi sveti delavcev. Povzemamo okvirno direktivo: »Zastopniki delavcev imajo pravico, da zaprosijo delodajalca za sprejetje ustreznih ukrepov ter mu v ta namen pripravijo predloge, ki bi ublažili tveganja za delavce in/ali odstranili vire nevarnosti. Zaradi tega jih delodajalec ne sme postaviti v neugoden položaj. Zagotoviti jim mora ustrezen čas znotraj rednega delovnega časa brez vpliva na plačo ter jim zagotoviti potrebna sredstva za izvajanje pravic in funkcij, ki izhajajo iz te direktive. Delavci in/ali njihovi zastopniki so upravičeni, da se pritožijo inšpekciji dela, če menijo, da sta ogrožena varnost in zdravje pri delu. Omogočeno jim mora biti, da med inšpekcijskimi pregledi pristojnega organa izrazijo svoja opažanja. Upravičeni so do ustreznega usposabljanja znotraj rednega delovnega časa, katerega stroške mora pokriti delodajalec.«
Leta 2017 je Evropska komisija v dokumentu Naknadno vrednotenje direktiv Evropske unije o varnosti in zdravju pri delu (vrednotenje REFIT, SWD(2017) 10 final) ugotovila: »Vrednotenje v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) je zajelo Okvirno direktivo 89/391/EGS in 23 sorodnih direktiv. Podrobno naknadno vrednotenje pravnega reda EU, s katerim se preverja njihova ustreznost ter učinkovitost, uspešnost, skladnost in dodana vrednost za EU, ki ga je opravila Komisija, potrjuje, da ta okvir izpolnjuje svoj cilj v zvezi z ustreznim varstvom delavcev.«
Snovalcem okvirne direktive št. 391 jo je torej leta 1989 uspelo pripraviti tako odlično, da celo po treh desetletjih ohranja svojo učinkovitost in dodano vrednost! Odlični oceni okvirne direktive se pridružuje tudi Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu. Naj torej ostane pravna podlaga za vlogo delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu! Več o direktivah EU na področju varnosti in zdravja pri delu na naslednji povezavi. Več o slovenskih predpisih, usklajenih s 24 direktivami EU pa na tej povezavi.
Srečno in varno!
Nalagam ...