Pri prihajajoči vladi so pomembne konkretne rešitve

30. 8. 2018

Koalicijska pogodba nastajajoče vlade zaobsega številna področja, pomembna za sindikate. Prav vsako si zasluži komentar in še zlasti pozorno spremljanje, a 13. vladi je treba dati možnost in priložnost. Šele nato gre upati, da ne gre le za nezavezujoč skup papirja, piše v 16. številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, predsednica Lidija Jerkič.

Koalicijska pogodba, kot je znana do sedaj, obsega skoraj 40 strani stališč in rešitev, o katerih se je dogovorilo pet vladnih strank in ena, ki v vlado ni vstopila. Kaj nam prinaša? Najprej kopico dobrih in lepih načel, ki jih lahko najdemo praktično v vsaki koalicijski pogodbi ali programu strank. Ker drugače pač ne more biti. V nadaljevanju se besedilo dotakne skoraj vseh področij delovanja države, tistega pač, zaradi česar imamo politiko in vlade. Če se na hitro sprehodimo skozi besedilo, ki naj bi več ne spreminjalo vsebine, bomo našli naslednje:

• Najprej zdravstvo: treba bo zagotoviti stabilno in dolgoročno vzdržno financiranje ter kakovostno, varno in dostopno zdravstveno oskrbo, hkrati pa jasno ločiti med javnim in zasebnim. Prioriteta bo skrajševanje nedopustnih čakalnih vrst. Pri krajšanju vrst napovedujejo, da bodo najprej izčrpali vse možnosti in kapacitete v javnih ustanovah, šele nato pa vključili koncesionarje ter zasebnike. Vnovično se napoveduje odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,  uvedba zdravstvenega centa na alkohol, tobak in sladke pijače ter povečanje skupnih izdatkov za zdravstvo na devet odstotkov BDP.

• Napovedujejo tudi konec prekarnosti. Enake pravice in enake pogoje dela in poslovanja za vse. Višjo socialo in pravične prispevke. Odpravili bodo prekarnost v javnem sektorju kot zgled zasebnemu. Definicijo delovnega razmerja bi v novi vladi razširili tako, da bo vključevala tudi ekonomsko odvisne osebe (delavce, ki trenutno opravljajo delo prek pogodb civilnega prava in glavnino dohodka zaslužijo pri enem naročniku).

• V prihodnjih dveh letih nova koalicija načrtuje dvig minimalne plače za 4,5 odstotka vsako leto. Leta 2021 bi začeli uporabljati formulo za izračun minimalne plače, iz definicije minimalne plače bi izločili še preostale dodatke, za agencijske delavce “na čakanju” pa bi uvedli zajamčeno minimalno plačo.

• Nacionalna shema pripravništev, zmanjšanje prekarnega dela med mladimi, spodbujanje rednih zaposlitev in spremembe študentskega dela so tudi med predlogi koalicije. Za ureditev študentskega dela predlagajo, da se uvedejo pravica do malice in plačanega prevoza na delo, obvezna sklenitev pogodbe (pisnega dogovora) o delu, priprava zavoda za zaposlovanje za prevzem nalog posredovanja študentskega dela in preusmeritev koncesij, ki jih zdaj dobivajo študentski servisi (okoli deset milijonov evrov na leto) v sklad za štipendije.

• Pri višini socialne pomoči v koaliciji načrtujejo povišanja, in sicer dvig socialne pomoči na 385 evrov, dvig minimalnega nadomestila za brezposelnost, dvig minimalnega dohodka na 442 evrov do leta 2020 ter njegov vnovični izračun do leta 2021.

• Zbiranje računov za davčne olajšave: uvedena bo (predvidoma) davčna olajšava do pet odstotkov letne dohodninske osnove posameznika za sredstva, vložena na področju kulture, športa, zdravja in obrtniških del na podlagi tehnološke nadgradnje programa “preveri račun” (po načelu samodejnega pripisa računov k izračunu dohodnine).

• Dolgotrajna oskrba: predlagano je obvezno socialno zavarovanje, katerega nosilec bo ZZZS. Torej nov prispevek.

• Pokojnine: napovedujejo nadaljevanje reforme, ki bi dolgoročno povečala delovno aktivnost in spodbujala varčevanje za upokojitev. Seveda ne manjka ugotovitev, da morajo biti pokojnine dostojne. Ustanovljen bo demografski sklad. Postopno bodo dvignili minimalne pokojnine za polno pokojninsko dobo čez prag revščine (trenutno 613 evrov). Odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe se bo postopno določil v višini najmanj 63 %, obenem se bo priznal višji odmerni odstotek za skrb za otroke. Uveljavitev ukrepa  je predvidena z januarjem 2019. Določili bodo letni dodatek v dveh različnih višinah.

• Prevetrili bodo tudi Zakon o delitvi dobička, in če se ni zapisalo narobe, zavzemajo se za njegovo obvezno delitev med zaposlene; preučili bodo uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka.

• Pogajanja v javnem sektorju bodo nadaljevali, ocenjujejo, da je potrebno odpraviti nepravične plače do 17. plačilnega razreda. Pogajanja, socialni dialog, sporazumno sprejemanje odločitev prevladujejo povsod.

In ne nazadnje: v skladu z javnofinančnimi možnostmi bodo znižali obremenitev plač z dohodnino (ali z dvigom splošne dohodninske olajšave ali morebitnimi posegi v dohodninsko lestvico in razrede), pri čemer bo predlog pripravljen na podlagi pripravljene strokovne analize celotnega dohodninskega sistema in z njim povezanih področij. Koalicijska pogodba ima seveda še veliko več področij, izvzela sem samo tiste, ki nam »poklicno« bolj  pritegnejo pogled.

Pravzaprav je koalicijskemu sporazumu težko oporekati. Podoben je programu, ki ga je ZSSS sprejela na zadnjem, predzadnjem ali pa še kakšnem kongresu prej. Načela so nesporno prava, težava pa je v tem, da pogodba ne vsebuje orodij, s katerimi bodo te cilje dosegli. Še najbolj previdni so bili podpisniki pri razbremenjevanju plač, ki bodo razbremenjene, če bo strokovna analiza tako pokazala. Kako pa bodo izvedli reševanje zdravstva, pokojninskega sistema, problema prekarnosti, podhranjenih inšpekcij, plačnega modela v javnem sektorju in še bi lahko naštevala, tega pa koalicijska pogodba ne razkrije.

Če pogledamo nekatere posamezne rešitve: Sprememba zakona o minimalni plači z določitvijo nove definicije je že vsaj pet let stalna zahteva ZSSS. Izločitev dodatkov iz minimalne plače in njen dvig na raven minimalnih življenjskih stroškov je ne le politična, ampak dejanska nuja, zato tako usmeritev seveda pozdravljamo. Je pa seveda res, da taiste stranke do sedaj tega niso podprle, sicer nam pred dvema letoma ne bi bilo treba zbirati podpisov za zakonodajno iniciativo. Še ob letošnji spremembi zneska minimalne plače je bilo veliko hude krvi zaradi dviga za 4,7 %.

Tudi spodbujanje mladih in stimulacija delovne aktivnosti npr. sta v načelu dobra ukrepa, manjka pa izvedbeni predlog. Če se bo to dogajalo z ukinjanjem možnosti izobraževanja ali uvajanjem šolnin, potem to ni dobro, ravno tako bi lahko zgolj podaljševanje delovne dobe ali starosti bil negativen ukrep. Odprava prekarnosti v javnem sektorju bi morala biti umevna že sama po sebi, ker pa kljub vsemu ni, je kot zaveza pozitivna. Da bi le ne ostalo pri zavezi, saj v pogodbi ni zaslediti, da bo odpravljeno omejevanje zaposlovanja v javnem sektorju. Prekarnost bo treba odpravljati tudi v zasebnem sektorju in tu zgled javnega ne bo edini način. Prekarnost je v bistvu zloraba zakonodaje, zanimivo je, da jo tako prostodušno priznavajo s koalicijsko pogodbo. Na problem prekarnosti je vezano tudi reševanje socialne in zdravstvene varnosti samozaposlenih oseb, saj gre večinoma za primere »prisilnih« espejev, ki so ekonomsko odvisni in ne zaslužijo dovolj za preživetje. Področje je treba seveda urediti, pri tem pa biti pozoren tudi na to, da z morebitnim zmanjševanjem obveznosti takim osebam ne povzročijo dodatnega zaleta za te oblike zaposlovanja, ker bodo cenejše od rednih delovnih razmerij.

Spremembe, ki se obetajo na področju delovnopravne zakonodaje, naj bi šle v smeri lažjega prilagajanja delodajalcev hitrim spremembam v poslovnem okolju ob hkratni vzpostavitvi mehanizmov ustrezne varnosti delojemalcev s postopno izenačitvijo pravic vseh oblik dela v smeri varne prožnosti. (?) Če je pod zgornjo zavezo mišljen že nekajkrat prežvečeni razlog odpovedi brez razloga, bomo temu spet nasprotovali.

Celoten stavek pravzaprav ne pove ničesar, saj je nekonkreten. Treba bo počakati konkretne rešitve, med katerimi pa ZSSS pričakuje, da bo tudi več nadzora, ostrejše kazni za kršitelje, možnost drage enostranske odpovedi, ki jo lahko da delavec, bolj enostavna zakonodaja, ki bo razumljiva tudi posamezniku, ne le odvetniškim firmam, in spremembe na področju delovnopravne zaščite, zlasti sindikalnih zaupnikov, kjer zadnje čase opažamo, milo rečeno, deviantno obnašanje posameznih delodajalcev.

Prav vsako od začetka naštetih področij bi lahko bilo komentirano na podoben način, a na tem mestu za to ni prostora. Seveda je prav, da vladi damo možnost in priložnost. Konkretni predlogi za izvedbo izhodišč koalicijske pogodbe bodo tisti, ki bodo pokazali, kaj pravzaprav v njej sploh piše. In ali je bila sprejeta zgolj zato, ker mora biti, ali zato, ker je cilj te koalicije resnično takšen, kot se na prvi pogled zdi. Da se le ne bi pokazalo, da je vsebina pogodbe taka zgolj zato, da je bilo zagotovljeno zadostno število glasov za izvolitev vlade, potem bomo pa že kako.

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!