NASLOV PROJEKTA: BOLJŠE POKLICNO ZDRAVJE DELAVCEV Z USPOSABLJANJEM DELAVSKIH ZAUPNIKOV ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

LETO: 2013 – 2014

SOFINANCER: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

VIŠINA SOFINANCIRANJA: 55.00 EUR

VREDNOST PROJEKTA: 63.953 EUR

PRORAČUNSKA LINIJA: Javni razpis Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2013 in 2014
NOSILEC: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

 

PODROBNOSTI PROJEKTA

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Uradni list RS, št. 9/1992) določa, da Zavod za zdravstveno zavarovanje izvaja tudi obvezno zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Delodajalci morajo zato v skladu z Zakonom o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/1996) plačati 0,53 % na bruto plačo delavca za zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Poklicno zdravje je brez dvoma najpomembnejši dejavnik podaljšanja trajanja zdravega življenja, saj je večina glavnih razlogov tako za bolniško odsotnost z dela kot za invalidizacijo (izgubo delovne zmožnosti) povezana z delovnim mestom (mišično-kostna obolenja, psiho-socialne obremenitve, poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam ipd.). Izboljšanje poklicnega zdravja je zato najbolj učinkovita strategija za obvladanje stroškov izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ključno vlogo pri tem ima sistem varnosti in zdravja pri delu in v njegovem okviru tudi delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu. Raziskave namreč kažejo, da je prav njihova vloga za predpisi drugi najpomembnejši vzvod za delodajalčevo vlaganje v varnost in zdravje zaposlenih.

OPREDELITEV CILJEV PROJEKTA

Prvenstvena cilja projekta sta povečanje deleža delavcev z izvoljenim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu ter usposabljanje teh zaupnikov za učinkovito izvajanje svoje predstavniške vloge. Raziskave namreč kažejo, da so poleg predpisov prav delavski zaupniki najbolj učinkovit dejavnik za izboljšanje poklicnega zdravja in s tem zdravja nasploh.

OPREDELITEV CILJNIH JAVNOSTI, KI JIM JE PROJEKT NAMENJEN

Ciljna javnost so delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu. ZSSS je že vzpostavila e-omrežje delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu, ki omogoča pretok informacij in pridobivanje strokovnih nasvetov v zvezi s problemi, ki jih delavski zaupniki rešujejo. S projektom želimo izboljšati strokovno podporo, ki jim jo nudimo in pri tem izkoristiti prednosti informacijske tehnologije.

ZVZD-1 določa definicijo: Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu je zaupnik delavcev, ki ima položaj in vlogo sveta delavcev. Delodajalec mora delavcem omogočiti, da sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela, v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi. To pravico uresničujejo delavci neposredno in s svojimi zaupniki v svetu delavcev, v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju ali z delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu. Za izvolitev delavskega zaupnika iz prejšnjega odstavka tega člena se uporabljajo predpisi, ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju (ZSDU). Če delavski zaupnik ni izvoljen, se mora delodajalec posvetovati o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu z vsemi delavci. Delavskemu zaupniku za varnost in zdravje pri delu mora delodajalec omogočiti način dela ter zagotoviti pravice, ki veljajo za svet delavcev. Zaradi uresničevanja teh pravic ne more biti pri delodajalcu postavljen v neugoden položaj. Inšpekcija za delo nadzira upoštevanje določil o delavskem soupravljanju na področju varnosti in zdravja pri delu in izreka globe delodajalcu, ki ne omogoča izvajanja teh delavskih pravic.

V Sloveniji poznamo tri oblike delavskih zaupnikov, ki sodelujejo pri upravljanju, ki ju določata ZVZD-1 in ZSDU. Svete delavcev smejo izvoliti delavci v zasebnem sektorju, kadar je pri delodajalcu zaposlenih več kot 20 delavcev. Pri delodajalcih zasebnega sektorja z manj kot 20 zaposlenimi delavci smejo izvoliti delavskega zaupnika. Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu pa je zaupnik delavcev javnega sektorja, ki ima položaj in vlogo sveta delavcev in je izvoljen na način, ki ga za izvolitev svetov delavcev določa ZSDU. Delavskega zaupnika v skladu z ZVZD-1 izvolijo tudi zaposleni v zasebnem sektorju, kadar ne izkoristijo pravice za izvolitev sveta delavcev. V tem primeru sodeluje pri upravljanju zgolj na področju varnosti in zdravja pri delu. Volitve so v skladu z ZSDU pravica in ne obveznost, ki jo delavci pri marsikaterem delodajalcu ne izkoristijo zlasti tam, kjer ni organiziranega sindikata. Izvoljenih delavskih zaupnikov zato zlasti primanjkuje pri mikro in malih delodajalcih.

VOLITVE DELAVSKIH ZAUPNIKOV

V skladu z ZSDU imajo aktivno volilno pravico voliti svoje zaupnike v svet delavcev vsi delavci, ki delajo v gospodarski družbi nepretrgoma najmanj šest mesecev. Toda pasivno volilno pravico biti izvoljen imajo zgolj delavci z aktivno volilno pravico, ki so zaposleni v družbi nepretrgoma najmanj 12 mesecev. To pomeni, da je lahko za delavskega zaupnika izvoljen lahko zgolj nekdo, ki je zaposlen pri delodajalcu. Praviloma so izvoljeni torej tisti, ki med sodelavci uživajo ugled in zaupanje. Praviloma pa to niso strokovnjaki s področja varnosti in zdravja pri delu in zato potrebujejo strokovno podporo, da se v svoji odgovorni vlogi znajdejo. Njihov mandat traja štiri leta.

USPOSABLJANJE DELAVSKIH ZAUPNIKOV

V skladu z ZVZD-1 mora delodajalec za izvajanje nalog članov sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu zagotavljati ustrezne oblike usposabljanja. To pa niso usposabljanja za varno delo, ki jih mora delodajalec zagotoviti vsem zaposlenim glede na tveganja na različnih delovnih mestih, predvidena v delodajalčevi listini »izjava o varnosti z oceno tveganja«. ZVZD-1 namreč predvideva posebna usposabljanja za učinkovito izvajanje vloge delavskega zaupnika. ZSDU dodatno določa, da imajo člani sveta delavcev pravico do treh plačanih ur na mesec za posvetovanje z delavci in pravico do 40 plačanih ur na leto za izobraževanje, potrebno za učinkovito delo sveta delavcev.

Usposabljanja si delavski zaupniki izberejo zato sami. Delodajalec jih pri tej izbiri ne sme omejevati. Evropske raziskave kažejo, da 95 % usposabljanj za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu organizirajo sindikati. V vseh državah EU so zato razvite najrazličnejše oblike usposabljanja. Marsikje jih sofinancira državni proračun prav zaradi splošne koristi za dvig ravni zdravja na delovnem mestu. Sindikati zato v številnih evropskih državah upravljajo z sindikalnimi akademijami, kjer se izvajajo osnovna začetna in nadaljevalna usposabljanja za vse novoizvoljene delavske zaupnike. Pogosto nadaljevalna usposabljanja upoštevajo posebna tveganja, ki obstajajo v različnih sektorjih.

V projektu bomo pripravili sodobna usposabljanja delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu, ki bodo:

• povečala delež delavcev z izvoljenim delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu,

• zvišala njihovo učinkovitost pri zastopanju interesa delavcev za varno in zdravo delo,

• izkoristila prednosti informacijske tehnologije za njihovo boljšo informiranost in za boljšo dostopnost ponujenih možnosti za usposabljanje.

• posledično omogočila boljše poklicno zdravje zaposlenih in s tem znižanje obsega bolniške odsotnosti z dela in stroškov obveznega zdravstvenega zavarovanja za zdravljenje slabega poklicnega zdravja.

PRESOJA USPEŠNOSTI PROJEKTA

Uspešnost projekta se bo presojala po:

1. številu izvedenih usposabljanj za izvedbo volitev delavskih zaupnikov,

2. številu delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu, ki se bodo udeležili usposabljanj za učinkovito izvajanje njihove vloge,

3. številu delavskih zaupnikov, ki se bodo vključili v e-omrežje pri ZSSS in po zadovoljstvu udeležencev usposabljanj.

IZVEDBA PROJEKTA

Izdelki in rezultati projekta:

1. publikacije:

a. žepni priročnik »Vade mecum« delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu,

b. publikacija za usposabljanje za izvedbo volitev delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu,

c. publikacija za usposabljanje o splošnih znanjih in veščinah delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu,

2. e-učila: on-line učila za pridobivanje dodatnih znanj in veščin o posebnih področjih varnosti in zdravja pri delu,

3. usposobljena ekipa predavateljev / tutorjev / mentorjev.