Proti prisilnemu upokojevanju 

23. 1. 2021

Določbe sedmega paketa protikoronske zakonodaje (PKP7), ki omogočajo odpuščanje delavcev brez razloga takoj po izpolnitvi pogojev za upokojitev so doživele velik plaz kritik. Prejeli smo analitične pripombe, ki jih objavljamo v celoti, le z minimalnimi uredniškimi in jezikovnimi posegi. 

Sprejet je bil PKP7, po katerem bo delodajalec imel možnost prekiniti delovno razmerje z zaposlenim, ko ta izpolni pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma pri starosti 60 let in ob 40-letni delovni dobi. Potem ko je ta člen črtal Odbor za finance, ga je v zakon z dopolnilom uspelo vrniti poslanskim skupinam SDS in NSi. 

V nadaljevanju podajam svoje kritično mnenje glede določbe v PKP7, vezane na »prisilno upokojevanje«. Mnenje je podprto tudi s tehtnimi argumenti. 

1. Nikakor ne zdrži argument delodajalcev, da se delavca, ki je izpolnil pogoje za upokojitev in dela naprej, »ne more znebiti«, če ga več ne potrebuje ali ta ne izpolnjuje delovnih obveznosti. Delodajalec lahko vsakemu delavcu, torej tudi tistemu, ki še dela po izpolnitvi pogojev za upokojitev, poda redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, seveda pod pogojem, da so podani utemeljeni razlogi, ki jih določata 89. in 110. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). ZDR-1 tudi ne določa odpovedi pogodbe o zaposliti zaradi izpolnitve pogojev za starostno upokojitev. 

2. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) določa »pravice iz obveznega zavarovanja«, »pravicedo starostne pokojnine« … Gre torej za pravico in ne dolžnost, obligacijo. 

3. Zavarovancu, ki izpolni pogoje za starostno upokojitev in ostane vključen v obvezno zavarovanje (še naprej ostaja zaposlen), se vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v obveznem zavarovanju, vendar največ do treh let zavarovanja, vrednoti na način, da se šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa vrednoti v višini 1,5 odstotka (8. odstavek 37. člena ZPIZ-2). To pomeni, da v treh letih pridobi devet odstotkov odmernega odstotka in si tako bistveno izboljša višino pokojnine. To ni zanemarljivo pri zavarovancih, ki jim je odmerjena pokojnina, nižja od meje za varstveni dodatek (592,20 eur). Namesto da bi vso pokojninsko dobo bremenili državno blagajno iz naslova pravice do varstvenega dodatka, si lahko v treh letih z nadaljnjim delom sami prislužijo ta mejni znesek ali se mu vsaj bolj približajo. Zavarovanci, ki so obvezno vključeni v obvezno zavarovanje za polni delovni čas in izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, so upravičeni do prejemanja dela pokojnine v višini 40 % starostne pokojnine, ki se jim bo lahko izplačevala tri leta, kasneje pa se jim bo izplačevalo 20 % starostne pokojnine (39.a člen ZPIZ-2). Če bi delodajalec lahko podal delavcu odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi izpolnjenih pogojev za starostno upokojitev (PKP7), delodajalec odloča o uveljavljanju pravic, ki jih ima delavec po ZPIZ-2. Uveljavljanje teh pravic bi bilo torej odvisno od volje delodajalca, kar je nedopustno in verjetno tudi protiustavno (14. člen, enakost pred zakonom ‒ Ustava Republike Slovenije). 

4. Določbe, ki omogočajo odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi izpolnjenih pogojev za starostno upokojitev (PKP7), so groba oblika ageizma in diskriminacije glede na starost, saj določajo obliko odpovedi, ki velja samo za starejše delavce. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je v postmoderni družbi ageizem – diskriminacija oseb na osnovi starosti ‒ prisoten celo bolj kot seksizem in rasizem. Ageizem je del socialnega konteksta delovnega okolja in širše družbe; povezan je z odnosi, vrednotami, stereotipi in tudi ponotranjenostjo teh stereotipov. V družbi obstajajo stereotipi o nižjih dosežkih starejših delavcev, ki pa jih raziskave ne potrjujejo. Nasprotno. Raziskave doma in po svetu kažejo, da delavci z leti delajo bolje, in če pride do upada, je ta navadno majhen. Kot družba bi se morali ageizmu odločno upreti in si prizadevati, da izkoreninimo stereotipe, ki ne temeljijo na dokazih, ter da izgradimo uspešno medgeneracijsko sodelovanje, kjer se bo znanje prenašalo med generacijami. 

5. Slovenija je tudi sicer, v primerjavi z drugimi državami, članicami EU, med najslabšimi glede delovne zaposlenosti oseb, starih od 55 do 64 let. Delovno aktivne je 48,6 odstotka te populacije, medtem ko je povprečje EU 60 odstotkov oziroma 59,1 odstotka po odhodu Združenega kraljestva iz EU (Eurostat 2020). Na to dejstvo Slovenijo že daj časa opozarja tudi Evropska komisija, kar je v svoji publikaciji »Starejši in trg dela v Sloveniji« jasno zapisalo tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. 

6. Direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež je za javnost povedal, da upokojevanje na podlagi določb v PKP7 ne bi predstavljalo posebnega dodatnega bremena za pokojninsko blagajno, saj te osebe že sedaj prejemajo 40-odstotne pokojnine. Pozabil pa je povedati, da te osebe tudi še vedno prispevajo v pokojninsko blagajno in da je med 40 odstotki in 100 odstotki velika razlika, po oceni Fiskalnega sveta najmanj 35 milijonov evrov na leto. Pri tem je tudi zanimivo, da je isti gospod pred letom dni trdil, da se odmerni odstotek za moške (leta 2019: 57,25 odstotka), ki je nižji od odmernega odstotka za ženske (63,5 odstotka), ne more naenkrat približati odmernemu odstotku za ženske, saj bi to preveč obremenilo pokojninsko blagajno in se bosta zdaj odstotka odmere izenačevala postopoma, vse do leta 2025.  

7. Zaključek: Predvidene določbe, vezane na odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi izpolnjenih pogojev za starostno upokojitev, nikakor ne sodijo v PKP7, so po mojem mnenju nezakonite (posegajo v pravice iz ZPIZ-2 in ZDR-1) in protiustavne (neenakost pred zakonom, diskriminacija glede na starost). Povečujejo pa tudi medgeneracijske napetosti, kar je za nas, kot starajočo se družbo, lahko usodno.                                                                                  

Nika Bratun, univ. dipl. soc. del. 

Delavska enotnost

Ta članek je izšel v najnovejši, prvi januarski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!