Aktualno: Pulz varnosti in zdravja pri delu po pandemiji v EU in Sloveniji

25. 10. 2022

Od 25. aprila do 23. maja letos je potekala vseevropska anketa »Flash Eurobarometer – OSH Pulse/Pulz varnosti in zdravja pri delu«, ki jo je naročila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), da bi dobila vpogled v varnost in zdravje pri delu v EU po pandemiji. Zajela je 25.683 zaposlenih iz EU, Islandije in Norveške, v Sloveniji je bilo anketiranih 1007 delavk in delavcev. Zbrani rezultati so povedni.

Slovenski anketiranci so aprila in maja 2022 tako poročali, da so v zadnjih 12 mesecih opazili pojav ali poslabšanje teh zdravstvenih težav: splošna utrujenost (36 odstotkov), glavoboli in težave z očmi (30 odstotkov), kostno-mišične težave (28 odstotkov), stres, depresija in tesnoba (25 odstotkov), nalezljive bolezni (24 odstotkov), nezgode ali poškodbe pri delu (5 odstotkov) in druge zdravstvene težave (34 odstotkov).

Največji delež anketirancev iz EU, kar 46 odstotkov, poroča o izpostavljenosti hudemu časovnemu pritisku ali preobremenjenosti z delom. Slovenija sodi v skupino sedmih držav, ki presegajo povprečje EU, saj je ta dejavnik tveganja navedlo 51 odstotkov slovenskih anketirancev.

Slabo komunikacijo in nizko raven sodelovanja v organizaciji je izpostavilo 26 odstotkov anketirancev iz EU in 22 odstotkov iz Slovenije, medtem ko je 18 odstotkov anketirancev iz EU in Slovenije poročalo o pomanjkanju avtonomije ali pomanjkanju vpliva na tempo dela ali delovne procese.

V EU je 89 odstotkov vprašanih odgovorilo, da pri delu uporabljajo najmanj eno digitalno napravo; ta delež se giblje od 78 odstotkov na Portugalskem do 97 odstotkov na Švedskem, v Sloveniji pa znaša 90 odstotkov.

O tem, da njihova organizacija uporablja digitalne naprave za samodejno dodeljevanje delovnih nalog, delovnega časa ali izmen, poroča 30 odstotkov anketirancev iz EU in 18 odstotkov iz Slovenije. Uporabo digitalnih naprav za ocenjevanje uspešnosti zaposlenih s strani tretjih oseb (na primer strank, sodelavcev, pacientov) omenja 27 odstotkov anketirancev iz EU in 33 odstotkov slovenskih anketirancev, med tem ko  jih 25 odstotkov v EU in Sloveniji odgovarja, da se te naprave uporabljajo za nadzor ali spremljanje njihovega dela in obnašanja.

Delež anketirancev, ki pravijo, da se digitalne naprave uporabljajo za spremljanje hrupa, kemikalij, prahu in plinov, je najvišji v Avstriji, Luksemburgu in na Nizozemskem (od 29 do 31 odstotkov) ter najnižji na Češkem, v Franciji in na Švedskem (od 13 do 14 odstotkov); v Sloveniji ta delež znaša 19 odstotkov, kolikor je tudi povprečje EU.

Poleg tega je 7 odstotkov anketirancev iz EU odgovorilo, da digitalne naprave uporabljajo na delovnem mestu za spremljanje srčnega utripa in krvnega tlaka. O tem je poročalo kar 26 odstotkov anketiranih zaposlenih iz Luksemburga in Nizozemske, 9 odstotkov iz Slovenije ter le 3 odstotki vprašanih iz Češke, Danske, Estonije, Francije in Švedske.

V EU 28 odstotkov anketirancev ocenjuje svoje zdravje v primerjavi z zdravjem kolegov in sodelavcev iste starosti kot »zelo dobro«, 51 odstotkov pa jih meni, da je »dobro«. Ta delež je najnižji v Latviji in na Slovaškem (62 odstotkov odgovorov »dobro« in »zelo dobro«), najvišji pa na Poljskem in Malti (91 odstotkov oziroma 92 odstotkov), medtem ko v Sloveniji ta delež znaša 80 odstotkov (33 odstotkov jih opisuje svoje zdravje kot »zelo dobro« in 47 odstotkov kot »dobro«).

Anketiranci iz EU so razdeljeni glede mnenja o tem, ali bi razkritje njihovega duševnega zdravja negativno vplivalo na njihovo poklicno pot: 50 odstotkov vprašanih se s to trditvijo strinja, 45 odstotkov pa ne. Tudi slovenski anketiranci so razdeljeni, saj jih 45 odstotkov meni, da bi imelo takšno razkritje negativne posledice na njihovo poklicno pot,  52 odstotkov pa jih meni nasprotno. V enajstih državah članicah EU se večina anketirancev strinja, da bi razkritje duševnega zdravja negativno vplivalo na njihovo kariero. Delež tistih, ki se s tem strinjajo, je še zlasti visok v Italiji (63 odstotkov), na Cipru (66 odstotkov), v Grčiji (66 odstotkov) in Franciji (68 odstotkov).

V EU se 81 odstotkov anketirancev strinja, da je izvajanje varnostnih pravil na delovnem mestu koristno, 10 pa jih odgovarja, da to otežuje delo; za 4 odstotke vprašanih sta oba odgovora pravilna, 4 odstotke pa jih trdi, da na njihovem delovnem mestu ni varnostnih pravil. Slovenski anketiranci so odgovarjali podobno: 82 odstotkov jih je menilo, da je izvajanje varnostnih pravil dobro; 7 odstotkov, da njihovo izvajanje otežuje delo; za  odstotke sta oba odgovora pravilna in po mnenju 6 odstotkov na njihovem delovnem mestu ni varnostnih pravil.

O ukrepih za ozaveščanje in informiranje o varnosti in zdravju pri delu je poročalo 59 odstotkov anketirancev iz EU in 64 odstotkov iz Slovenije. Najbolje so se na tem področju odrezale Finska (73 odstotkov), Malta (74 odstotkov) in Irska (77 odstotkov).

Lučka Böhm, svetovalka ZSSS za varnost in zdravje pri delu,
foto monicore/Pexels

Delavska enotnost

Ta zapis je bil najprej objavljen v najnovejši, drugi oktobrski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!