Mraz in vročina – Rezultati ankete ZSSS o temperaturah na delovnem mestu

8. 7. 2019

Nedavno smo vas povabili k izpolnitvi ankete o temperaturah na delovnem mestu, ki jo je pripravila Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu. Anketa je bila dostopna od 31. maja do 21. junija. Do konca jo je izpolnilo 209 udeležencev – 126 moških in 83 žensk, medtem ko je bilo 79 odstotkov anketirancev starih do 55 let. Največ vprašanih dela v predelovalnih dejavnostih, sledili so jim zaposleni v gradbeništvu ter v znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Večina vprašanih (66 odstotkov) dela v zaprtih prostorih, 16 odstotkov pa na »vročih« delovnih mestih (npr. v livarnah, talilnicah, kotlovnicah), 13 odstotkov anketirancev pa dela izmenjaje na prostem in v zaprtih prostorih.

V anketi smo spraševali tako o delu pri visokih kot tudi pri ekstremno nizkih temperaturah. Navajamo najpomembnejše izsledke.

73 odstotkov anketirancev meni, da delodajalčevi ukrepi v času ekstremnih temperatur ne zadoščajo

Tisti vprašani, ki so na pomoč poklicali inšpektorat za delo, menijo, da je njihov obisk pripomogel le začasno in da so inšpektorji zadovoljni že s kakršnimkoli delodajalskimi ukrepi, četudi se razmere za delavke in delavce nato ne izboljšajo. Zaposleni si zato želijo strožjih predpisov in učinkovitejšega, obveznega inšpekcijskega nadzora nad izvajanimi ukrepi. Prav tako si želijo bolje izoliranih in klimatiziranih prostorov, znižanja norm in intenzivnosti dela v času visokih temperatur, prekinitve dela, ko temperatura preseže 30 stopinj Celzija, prerazporeditve delovnega časa v hladnejše ure dneva, primernih delovnih oblek, brezplačnih osvežilnih napitkov in podobno.

Anketa je pokazala, da imajo delavke in delavci zaradi visokih temperatur zdravstvene težave!

54 odstotkov vprašanih poroča o izčrpanosti, omotici, glavobolih in vlažni koži. Enak odstotek logično poroča tudi o znižani storilnosti. Vendar žal ne gre za edine težave. Kar 34 odstotkov anketirancev poroča o slabši koncentraciji pri delu, 26 odstotkov o dehidraciji ter 21 odstotkov vprašanih o omedlevici. O kožnih spremembah in novotvorbah na njej poroča 6 odstotkov, 1 odstotek vprašanih pa celo o vročinski kapi (vroča suha koža, zmedenost, krči, izguba zavesti).
Zdravstvene težave nastajajo tudi zaradi nizkih temperatur. O ozeblinah poroča 1 odstotek anketirancev, 20 odstotkov pa o prehladnih obolenjih (pljučnica, angina, bronhitis …). Anketiranci poročajo, da v 17 odstotkih primerov delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu svojemu delodajalcu v času ekstremnih temperatur še niso predlagali dodatnih ukrepov. Pripovedujejo tudi, da delodajalec v 45 odstotkih primerov predlogov delavskih zaupnikov ni upošteval. Upoštevanje ukrepov je odvisno predvsem od tega, koliko določen ukrep stane.

Težave pri delu zaradi ekstremnih temperatur se povečujejo s starostjo delavk in delavcev

5 odstotkov anketirancev poroča, da je delodajalec znal upoštevati težave delavk v menopavzi (več odmorov, daljši odmori, več kosov delovne obleke). Kaže tudi, da delodajalci starejšim delavcem nalagajo dodatne naloge, namesto, da bi jih, upoštevajoč, da starost prinaša spremembe pri zmožnostih za delo, razbremenili.

Visoke temperature v zaprtih prostorih

27 odstotkov anketirancev poroča, da pri njih temperatura v delovnih prostorih v času vročinskih valov naraste do 35 stopinj Celzija, 17 odstotkov govori o največ 40 stopinjah Celzija, pri 9 odstotkih vprašanih pa temperatura naraste celo nad 40 stopinj Celzija! Nekateri vprašani poročajo tudi o dodatni obremenitvi zaradi vlage v prostoru. Delodajalci najpogosteje izvajajo naslednje preventivne ukrepe: vgrajene naprave za ohlajevanje (pri 56 odstotkih vprašanih), brezplačni osvežilni napitki (pri 24 odstotkih), pogostejši odmori (pri 18 odstotkih anketirancev), ohlajen prostor, kamor se zaposleni lahko občasno umaknejo (pri 16 odstotkih anketirancev). Da niso deležni nič od omenjenega, poroča 17 odstotkov anketirancev, ki menijo da njihovih delodajalcev sploh ne zanima, kako je z delavkami in delavci.

Visoke temperature na prostem

Na prostem ves čas dela 5 odstotkov vprašanih, občasno pa 13 odstotkov. Kar 89 odstotkov anketirancev, ki delajo na prostem, poroča, da v času vročinskih valov delajo pri ekstremno visokih temperaturah, višjih od predpisanih največ 28 stopinj Celzija. Čeprav jih na soncu dela 68 odstotkov, le 4 odstotkov vprašanih poroča, da je njihov delodajalec v izjavi o varnosti z oceno tveganja ocenil tudi tveganje za nastanek kožnega poklicnega raka.

Nizke temperature na prostem

Zaposleni, ki delajo na prostem, pa ne poročajo le o nizkih temperaturah pod 10 stopinj Celzija (71 odstotkov vprašanih), temveč tudi o vetru (66 odstotkov), dežju (61 odstotkov), visoki vlagi (29 odstotkov anketirancev), snegu in poledici (50 odstotkov). Za delo v tovrstnih razmerah jim delodajalec zagotavlja toplo zimsko obleko in nepremočljivo obuvalo (tako pravi 60 odstotkov vprašanih), zimsko pokrivalo (40 odstotkov vprašanih), ogrevan prostor, kamor se lahko občasno umaknejo (40 odstotkov vprašanih) in pri 10 odstotkih vprašanih prekinitev delovnega procesa v ekstremnih temperaturah (pod – 10 stopinj Celzija ali pod – 20 stopinj Celzija). Včasih se delavci in delavke pritožujejo tudi nad premočljivostjo zimske delovne opreme. Če je ta vlažna, je namreč mraz toliko bolj izrazit.

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu se vsem, ki so sodelovali pri anketi, najlepše zahvaljuje! Pridobljeni odgovori nam bodo namreč v pomoč pri našem sindikalnem delu. Omenjena strokovna služba ZSSS bo tako v okviru snovanja nacionalne strategije na področju varnosti in zdravja pri delu od pristojnega ministrstva za delo že terjala dopolnitev pravilnikov z določili o varovanju zdravja delavcev v času ekstremnih visokih in nizkih temperatur. Prav tako smo že zahtevali določila o zaščiti delavcev pred kožnim rakom zaradi dela na soncu. O problematiki bomo člani in članice ter širšo javnost obveščali sproti!