Sindikalni obisk iz Avstrije in praksa na ZSSS

10. 6. 2022

Maja se je na ZSSS na štiritedenski študijski praksi mudil sindikalni soborec iz Avstrije Christoph Lintner, ki deluje v Avstrijski sindikalni zvezi, znani kot ÖGB. V tem času ga je bilo moč pogosto srečati v ljubljanskem Domu sindikatov (pa tudi drugod), udeležil se je več tukajšnjih sindikalnih dogodkov in na posebni predstavitvi povedal marsikaj tako o sebi in svojem sindikalnem delu kot tudi o aktualnih družbenih, gospodarskih, političnih razmerah v naši severni sosedi in o tamkajšnji sindikalni sceni.

Simpatični in zvedavi štiridesetletni sindikalist nas je najprej pričakal z manjšo pozornostjo, in sicer s paketki znanih avstrijskih napolitank znamke Manner. To podjetje velja z delavskega vidika za zelo zgledno urejeno, zato so, kot smo izvedeli, omenjene napolitanke v Avstriji pogosto sindikalno darilce. Lintner, doma iz Zgornje Avstrije, oče dveh hčera, je nekaj časa deloval v turizmu, sedaj pa kot vodja usposabljanja vajencev, ki se izobražujejo za kuharje in natakarje, dela v posebni izobraževalni organizaciji BFI, ki je po svoji naravi in vsebini dela blizu ÖGB in avstrijski socialnodemokratski stranki. Tam je aktiven tudi v svetu delavcev, trenutno pa se izobražuje v okviru avstrijske Socialne akademije; ta je najvišja izobraževalna stopnica za člane svetov delavcev in sindikaliste v državi. Samo izobraževanje traja približno leto dni, v tem času pa morajo šolajoči se mesec dni preživeti na praksi v tujini, načeloma v Evropi, z namenom, da bi razširili svoja sindikalna in druga obzorja. Izobraževanje v okviru omenjene akademije je sicer sestavljeno iz različnih vsebin in izpitov – iz delovnega prava, politične ekonomije, socialne politike, menedžmenta, projektnega vodenja, tudi iz vsebin o družbenih omrežjih, retoriki in podobno.

98 odstotkov

Lintner je povedal, da je stopnja brezposelnosti v Avstriji sedaj približno 9-odstotna in da se je od izbruha novega koronavirusa povečala. Povprečna plača v državi znaša 2550 evrov, minimalna plača pa ni določena s posebnim zakonom, temveč jo opredelijo v okviru kolektivnih pogodb dejavnosti, ki v Avstriji pokrivajo neverjetnih 98 odstotkov vseh delovno aktivnih. Obenem to pomeni, da ni enotnega zneska in da se ta razlikuje od panoge do panoge. Sindikalist je na kratko orisal tudi aktualne politične razmere v državi. Te, poenostavljeno povedano, skozi leta zaznamuje postopen padec podpore socialnodemokratski stranki, ki naj bi bila sicer najbližje sindikatom. Na pohodu pa so razne neoliberalne politike, ki so jih posvojile različne skupine, v prvi vrsti trenutno vladajoča ljudska stranka, ki je tudi dala zdaj že bivšega koruptivnega premierja Sebastiana Kurza.

»Avstrijska ZSSS«

ÖGB, od koder prihaja Lintner, je največja avstrijska sindikalna organizacija z 1,2 milijona članic in članov. Sestavljena je iz sedmih posameznih sindikatov – v Avstriji sicer pri sindikalnem organiziranju razlikujejo med t. i. belimi ovratniki, torej uslužbenci, uradniki, pisarniškimi delavci, in t. i. modrimi ovratniki, načeloma fizičnimi delavci v proizvodnji, kmetijstvu, gradbeništvu ipd. Včasih je zanje celo veljala različna zakonodaja, še danes pa imajo v posameznem podjetju, kjer denimo delajo oboji, za vsako skupino svoj svet delavcev –, ki združujejo proizvodne delavce, zaposlene v transportu in storitvah, v gradbeništvu in lesarstvu, zaposlene v komunali, kulturi, medijih, športu in v svobodnih poklicih, delavke in delavce v javnem sektorju, poštne in telekomunikacijske delavce. Sindikat GPA, katerega član je Lintner, pa združuje bele ovratnike iz zasebnega sektorja ter modre in bele ovratnike, zaposlene v grafični industriji, in novinarje. Včasih je bilo v celotni organizacij več panožnih sindikatov, vendar so se potem nekateri v okviru daljšega procesa, da bi okrepili svojo moč, združili. ÖGB sicer ni strankarsko opredeljena organizacija, združuje pa nekaj različnih političnih frakcij, denimo socialnodemokratske, krščanske, zelene ipd. sindikalne skupine.

Christoph Lintner, štiridesetletni sindikalist iz Zgornje Avstrije in oče dveh hčera, je bil s svojo enomesečno prakso v Sloveniji zelo zadovoljen. Foto M. K.

 

Od delavske zbornice do sindikatov

Na nacionalni ravni se avstrijski sindikati z gospodarskimi organizacijami pogajajo o približno 600 kolektivnih pogodbah, ki zajemajo vse delavke in delavce, ne glede na članstvo v sindikatu, praviloma pa veljajo eno leto. V njih je urejena višina minimalne in drugih plač ter dinamika rasti plač, posebni dodatki, delovni čas, višina povračila za prevoz na delo in z dela, odpravnine in podobno. Avstrijsko delavstvo sicer na različne načine predstavljajo tudi različni deležniki: na eni strani sindikati s prostovoljnim članstvom, kjer znaša članarina odstotek bruto plače; potem delavska zbornica z obveznim članstvom, ki združuje popolnoma vse, ki v Avstriji opravljajo kakršnokoli delo, tudi denimo študente ali tiste, ki delajo v prekarnih oblikah dela, in kjer znaša članarina pol odstotka posameznikove bruto plače; ter na koncu sveti delavcev, ki v različnih oblikah delujejo na ravni podjetij. Delavska zbornica in sindikati so pri naših severnih sosedih v nekoliko nasprotujočem si ravnovesju – delavska zbornica je denimo tista, ki hodi v podjetja, saj sindikati tega ne smejo, obenem pa nudi pravne nasvete (to sicer počnejo tudi sindikati), skrbi za zaščito potrošnikov, izvaja različne raziskave in nasproti predstavnikom države vodi socialni dialog na nacionalni ravni. Po drugi strani so sindikati, kot se je izrazil Lintner, nekakšno njeno bojno krilo. Opisana specifična razmerja pa naj bi bila, kot smo slišali, tudi eden od razlogov, da v Avstriji praviloma ne prihaja do stavk, temveč delavstvo svoje nezadovoljstvo največkrat izraža s protesti.

Mesec dni prakse hitro mine in Christoph Lintner je zdaj že nazaj v Avstriji. Preden je odšel, pa nam je povedal, da je s preživetim časom pri nas zelo zadovoljen: »Vse je bilo zelo odprtega duha, všeč mi je vaša država, všeč mi je zelena Ljubljana, všeč mi je mentaliteta ljudi in mentaliteta sindikalistk ter sindikalistov, cenim vso to raznolikost razmišljanja. Všeč mi je Sindikat Mladi plus, tak sindikat mladih bi lahko bil zelo zanimiv tudi za Avstrijo. Imate pa v ZSSS preveč sindikatov, zaradi lažjega in hitrejšega sindikalnega dela, tako pravi naša avstrijska izkušnja, bi jih veljalo imeti manj.« Sicer pa imajo po njegovem delovni ljudje v Avstriji in Sloveniji podobne težave, stiske in vprašanja, povezana z dopustom, delovnim časom, s plačami, prekarnim delom …

Preden smo se poslovili, si je naš gost iz Avstrije zaželel še, da bi tudi v njegovi domovini dosegli tako visoko volilno udeležbo na parlamentarnih volitvah, kot se je zgodila pri nas 24. aprila letos.

Gregor Inkret

Delavska enotnost

Ta članek je bil najprej objavljen v najnovejši, prvi junijski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli! 

Share