Od zakonodajnih sprememb, pomembnih premikov na področju varnosti in zdravja pri delu do dviga minimalne plače – Sindikalni pregled leta in pogled naprej

22. 12. 2022

Danes smo na ZSSS spregovorili o aktualnih spremembah na zakonodajnem področju, se ozrli na to, kaj smo dosegli v letos, in napovedali, kaj nas čaka v letu 2023. Pozornost smo namenili več pomembnim temam, kot so plače, plačni model, minimalna plača, poklicne bolezni, ročno premeščanje bremen in podobno.

Za nami je pestro, supervolilno leto, zamenjala se je vlada, poleg tega pa smo imeli tudi v ZSSS kongres, tako da se je letos dogajalo marsikaj, je povedala predsednica ZSSS Lidija Jerkič. »Od popolnega nedelovanja ekonomsko-socialnega sveta (ESS) smo prišli do faze, v kateri ta deluje, v obravnavi je vrsta zakonov in podzakonskih predpisov, tečejo razna usklajevanja, in sicer tako na ravni ESS kot tudi na ravni delovnih ter strokovnih skupin, vključeni smo v pripravo zakonodaje in načeloma se lahko ukvarjamo tudi s temami, ki so bile do zdaj pozabljene.« Na hitro se je ozrla tudi na področje kolektivnih pogodb, ki jih sklepajo sindikati dejavnosti ZSSS, kjer je bilo narejenih kar nekaj premikov. Od sedemnajstih kolektivnih pogodb, za katere obstajajo natančnejši podatki, je bilo pri trinajstih dogovorjeno zvišanje najnižjih osnovnih plač, in sicer od 2-odstotnega do 51-odstotnega dviga. Težava pri omenjenih dvigih so seveda najnižje osnovne plače, ki kljub potencialnemu visokemu zvišanju pogosto še vedno ostajajo pod zneskom minimalne plače. »Naj povem pa, da so najnižje osnovne plače tam, kjer imamo organiziran sindikat, v podjetjih, kjer smo prisotni, večinoma že prerasle minimalno plačo, kar pomeni, da je krilatica ‘enka je minimalna plača’ v zasebnem sektorju, kjer je organiziran sindikat, praktično že dejstvo. Ne povsod, a v večini podjetij zasebnega sektorja pa že. Kjer ni organiziranih sindikatov, pa so težave seveda bistveno večje,« je pri tem izpostavila.

Dva pomembna premika na področju varnosti in zdravja pri delu

Lučka Böhm, svetovalka ZSSS za varnost in zdravje pri delu, pa je z zadovoljstvom predstavila dva pomembna nedavna sindikalna dosežka z omenjenega področja: junija 2021 je ZSSS skupaj s Sindikatom delavcev trgovine Slovenije (SDTS) zagnala kampanjo o omejitvi ročnega premeščanja bremen, ki je vključevala zahtevo – poslano ministrstvu za delo – po spremembi zastarelega pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen. »Slovenski delodajalci žal varčujejo na račun slovenskega delavstva in bistveno manj kot drugod v Evropi vlagajo v pripomočke za ročno premeščanje bremen,« je pri tem poudarila. A dobra novica je, da bo na začetku leta 2023 vendarle začel veljati nov pravilnik o ročnem premeščanju bremen, ki bo izenačil zaščito slovenskih delavk in delavcev pred mišično-kostnimi boleznimi z zaščito, kakršno poznajo v drugih evropskih državah. To pa je torej rezultat prav skupne akcije ZSSS in SDTS.

Zelo dobra novica pa je tudi, da bo jutri, 23. decembra, v javno razpravo vložen predlog novega pravilnika o poklicnih boleznih, na katerega čakamo že trideset let. »Že vsaj tako dolgo smo prepričevali tudi vsakokratne ministre za delo in za zdravje, da potrebujemo tak pravilnik, vsi ti pozivi pa so bili do zdaj brez rezultata,« je omenila Lučka Böhm. Tako je ZSSS novembra 2021 – sploh prvič v zgodovini – proti Republiki Sloveniji na Mednarodno organizacijo dela (ILO) zaradi kršitve 11. člena Konvencije št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju iz leta 1981 vložila pritožbo. Šlo je za to, da od leta 1992, ko je bila ratificirana Konvencija št. 155, Slovenija ni imela v praksi delujočega predpisa za določitev in uporabo postopka za prijavljanje poklicnih bolezni. Edina izjema je bil od leta 1997 dalje postopek za prijavljanje azbestnih poklicnih bolezni. Ker ni bilo določenega postopka za prijavljanje oziroma ugotavljanje večine poklicnih bolezni, je bilo torej njihovo preprečevanje dolga desetletja neučinkovito in nesistematično.
Po vložitvi pritožbe so se nato začela pogajanja med ZSSS kot prijaviteljico kršitve in ministrstvoma za delo in za zdravje, predlog novega pravilnika pa bo torej kmalu vložen v javno razpravo, poklicno oboleli delavci in delavke pa bodo tako najverjetneje že od februarja 2023 naprej končno lahko uveljavili svoje pravice! Po naši oceni je tudi predlog pravilnika dober, je ob koncu še dodala strokovnjakinja.

Več zakonodajnih sprememb in dvig minimalne plače

Izvršni sekretar ZSSS za sistemska vprašanja in socialni dialog Andrej Zorko pa je predstavil nekaj najbolj aktualnih novosti na področju zakonodajnih sprememb. Med drugim je omenil zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki v določenem delu izenačuje pokojninsko osnovo napotenih delavcev in pa redno zaposlenih. Gre prav tako za več let trajajočo bitko, ki je rezultat tudi tega, da je bila Slovenija prijavljena pri Evropski komisiji zaradi nelojalne konkurence oziroma na račun socialnega dampinga … Predvidena je torej večja regulacija napotitev, novosti pri napotovanju voznikov in torej odprava posebne zavarovalne podlage za napotene delavce. »Januarja prihodnje leto se bodo začela tudi pogajanja o spremembah zakona o delovnih razmerjih, končno je tudi delodajalska stran v pogajalsko skupino imenovala svoje pogajalce, pričakujemo pa spremembe v korist ljudi, delavstva, pa tudi sindikalnih zaupnikov. Prav tako nas veseli, da je ministrstvo za delo pristopilo k projektu skrajševanja polnega delovnega časa (govor je o 30-urnem tedenskem delovniku kot polnem delovnem času, op. ur.). Zakon pa bo moral vpeljati tudi direktivo o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, kar pomeni, da bo v zakonsko določbo zapisana pravica do odklopa, pa pravica do oskrbovalskega dopusta najmanj v višini petih dni,« je med drugim naštel in omenil tudi obvezno izplačilo poslovne uspešnosti v višini minimalne plače, kar zagovarjamo v ZSSS, dotaknil pa se je tudi nujnosti ustreznega dviga minimalne plače prihodnje leto, ki danes dopoldne še ni bil znan, zdaj pa je že vemo, da se bo minimalna plača po napovedih ministra za delo Luke Mesca januarja zvišala za približno 100 evrov neto.

Prvi komentar napovedanega dviga minimalne plače predsednice ZSSS Lidije Jerkič:

»Napoved je v okviru pričakovanj, ki smo jih kot realno možnost izrazili že takoj po zadnji seji ESS. Glede na to, da točnih podatkov še vedno ni (zlasti inflacija, ki bo natančno znana januarja, pa tudi dohodninska reforma je še rahlo zavita v tančico), je tudi dejanski znesek neto plače še vedno vprašanje. Minister je pri odločitvi upošteval enega od možnih izračunov (roko na srce, v januarju so mogoči vsaj trije načini, ki so vsi pravilni), ni pa izrabil dodatnih možnosti, ki mu jih zakon daje – da bi torej znesek minimalne plače bil izračunan bolj proti zgornji meji (do 40 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški), niti niso upoštevana pozitivna gibanja na trgu dela (rekordna zaposlenost, rast dodane vrednosti in produktivnosti ipd.). Zakon možnost za to daje, zakaj pa se je odločil, kot se je, pa je njegova odločitev in jo lahko pojasni le on. Hkrati je treba ugotoviti, da je povišanje minimalne plače, ki bo nekje med 12 in 14 odstotki, eno največjih povečanj v času veljavnosti zakona o minimalni plači. Spomnimo, da je predhodni minister za delo (Janez Cigler Kralj) januarja letos kljub vsem pozitivnim parametrom minimalno plačo dvignil zgolj za 4,5 odstotka. Hkrati naj povem še, da bi morala minimalna plača prenehati biti stalnica debat, saj imamo večjo problematiko, ki se imenuje vse plače, oziroma povprečne plače in uravnilovka, kar pa lahko reši bodisi nov plačni model, sklenjen na ravni delodajalcev in sindikatov, ali pa zakonska določba, kot prisila, če prvi dogovor ne bo mogoč

Zorko je izpostavil tudi spremembe zakona o urejanju trga dela oziroma nujnost ureditve nadomestila za čas brezposelnosti, ki je zdaj v fiksnem znesku, kar pomeni, da njegova valorizacija ni avtomatična in da je njegova vrednost v preteklosti padala, zato v ZSSS pričakujemo avtomatično indeksacijo denarnih nadomestil. »Septembra je bilo doseženo tudi soglasje glede sprememb zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, in sicer soglasje sindikatov, delodajalcev, ministrstva za delo, vendar zakon še vedno ni v zakonodajnem postopku, zato pričakujemo, da ga bo vlada tja nemudoma vložila. Tako bo tudi prispevala k preprečevanju kršitev na področju delovnega časa, ki so v praksi, tudi po podatkih inšpektorata za delo izjemno pogoste, na primer v gradbeništvu, gostinstvu, turizmu in podobno,« je še opozoril izvršni sekretar ZSSS.

Andrej Zorko, Lidija Jerkič in Lučka Böhm. Foto G. I.

 

V iskanju novega plačnega modela

Ena temeljnih nalog ZSSS in njenih sindikatov dejavnosti v prihajajočem letu, pa bo tudi nadaljevanje pogajanj na področju kolektivnih pogodb dejavnosti, pri čemer je eden trših orehov seveda vzpostavitev novega plačnega modela, ne samo v zasebnem, temveč tudi v javnem sektorju, je še poudarila Lidija Jerkič. »Plačna modela v obeh sektorjih morata biti uglašena, saj v nasprotnem primeru nastanejo težave, oba sektorja pa se spopadata s problemom najnižjih osnovnih plač, saj minimalna plača v zasebnem sektorju denimo ponekod doseže sedmi tarifni razred, kjer najdemo diplomirane inženirje, v javnem sektorju pa seže že nad dvajseti plačni razred. V obeh primerih gre za osnovne plače, ki ne odražajo dejanskega stanja, po drugi strani pa so milo rečeno nespodobne, zato bo treba ugrizniti v to kislo jabolko, ki ga odlagamo že desetletje ali več, vsako leto pa je stanje samo še slabše,« je bila odkrita sindikalistka. »Za zasebni sektor lahko rečem, da je trenutno oblikovana pogajalska skupina za nov plačni model, ki je dvostranska, torej sestavljena iz delodajalcev in sindikatov, ki bo skušala doseči dogovor, morda tudi s tehnično pomočjo ministrstva za delo, govorim o raziskavah, primerjavah, različnih podatkih in izračunih … Če nam ne bo uspelo doseči dogovora v okviru bipartitnega socialnega dialoga, pa bo v to morala poseči država …« Med temami, pri katerih bo v prihajajočem letu ZSSS še posebej aktivna, pa je sindikalistka omenila tudi nujnost spremeniti medicino dela nazaj v javno storitev in spremembo zakona o delitvi dobička, ki je trenutno popolnoma neustrezen. »Področje, na katerega bomo sploh pozorni, pa bo napovedana reforma pokojninskega, invalidskega in tudi zdravstvenega zavarovanja. Pri tem lahko povemo, da podaljševanje delovne aktivnosti ne rešuje težav pokojninskega sistema, podaljševanje trajanja delovnega razmerja pa pomeni tudi več bolniških odsotnosti starejših delavk in delavcev. Pri tem opozarjamo tudi, da je prispevna stopnja delodajalcev za pokojninsko in invalidsko blagajno še vedno za polovico nižja od prispevka delavca … Ne smemo torej pozabiti, da so nizke pokojnine rezultat nizkih plač, višjih pokojnin pa zato ne gre iskati v reformi pokojninskega zavarovanja, temveč v ustreznih zakonodajnih spremembah,« je še dodala Lidija Jerkič.

Gregor Inkret

Share