Sindikat SOPS o dvomljivi legitimnosti članstva Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije v Ekonomsko-socialnem svetu

23. 1. 2020

Objavljamo dopis Sindikata obrti in podjetništva Slovenije (SOPS), v katerem je ta izrazil pomislek ob nedavni podelitvi reda za zasluge Obrtno podjetniški zbornici Slovenije ob njeni 50-letnici delovanja.

Spoštovani,

glavni odbor Sindikata obrti in podjetništva Slovenije je dne 5. 12. 2019 g. predsedniku Republike Slovenije, Borutu Pahorju posredoval dopis, v katerem je sindikat izrazil pomislek ob podelitvi reda za zasluge Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ob njeni 50-letnici delovanja.

Glavni odbor sindikata obrti se je za to potezo odločil, ker Obrtno-podjetniška zbornica vse bolj deluje kot politični akter in vse manj kot socialni partner.

Delavci (kar 145.000 zaposlenih je ostalo brez kolektivne pogodbe, in sicer zaradi nerazumnih potez vodstva OZS!), zaposleni v zasebnem sektorju, ki jih reprezentativen sindikat obrti predstavlja, so bili o ravnanjih OZS obveščeni, ob tem pa so se začeli utemeljeno spraševati, ali izpostavljena in opisana problematika 145.000 delavcev v gospodarstvu, ki so ostali brez kolektivne pogodbe dejavnosti, ni zadosten signal vsem uradnim inštitucijam v državi, da se ustrezno odzovejo, na to anomalijo.

V nadaljevanju sledi nekaj (ključnih) argumentov, ki jasno kažejo na neskladje vsebine javnega nastopanja vodstva Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije ter dejanskega ravnanja.

Kronologija poteka »dialoga« je bila sledeča.

20. 12. 2017, sta socialna partnerja, Sindikat obrti in podjetništva Slovenije, kot reprezentativen predstavnik delavcev v obrti in podjetništvu, Obrtno – podjetniška zbornica Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, kot predstavnik delodajalcev v obrti in podjetništvu, podpisala Sporazum o vsebini izhodišč pogajanj za spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (KPop) v letu 2018 in drugih skupnih aktivnostih, v okviru katerega sta se socialna partnerja s podpisi vodstev zavezala, da se bosta v okviru pogajanj za spremembe in dopolnitve KPop v letu 2018, glede povišanja in usklajevanja plač ter dodatkov, pogajala v okviru gospodarskih kazalcev ter možnosti, ki jih le-ti ponujajo. Zavezala sta se, da se pogajanja za spremembe in dopolnitve KPop pričnejo v januarju 2018 in zaključijo pred iztekom veljavnosti aktualne kolektivne pogodbe, t.j. pred koncem leta 2018.

Kljub zavezi, da s pogajanji začnemo v januarju 2018, pozivu SOPS, poslanem 5. 3. 2018, k začetku pogajanj, so se pogajanja začela šele z mesecem oktobrom 2018. Sindikat je pripravil uradno izhodišče ter ga poslal delodajalski strani dne 15. 10. 2018, kot je bilo dogovorjeno na prvem sestanku.

Uradno stališče OZS je sindikat prejel komaj 29. 10. 2018, z oznako strogo zaupno, kasneje krajem novembra pa še radikalnejša stališča, ki jih citiramo spodaj:

Dodatne zahteve organov in delovnih teles OZS so bile naslednje:

  • 81. člen

Stroški za usklajevanje in izvajanje kolektivne pogodbe; črtanje v delu, v katerem SOPS kot ena izmed strank v dialogu in sopodpisnik kolektivne pogodbe, ne pobira prispevka za usklajevanje kolektivne pogodbe, temveč pripada ta pravica zgolj predstavnikom delodajalcev.

  • Črtanje vseh večjih ugodnosti za delavce, ki so člani sindikata obrti (letni dopust, jubilejne nagrade, izredni dopust, ipd.)
  • Zmanjšanje pravic delavcem, kjer je Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, primerjaje z drugimi kolektivnimi pogodbami dejavnosti, manj ugodna za delodajalce, navedli so na primer: smrt tašče, tasta delavca, itd.

 OZS je v tem obvestilu zapisala, da kljub navedenim stališčem, upa, da bomo našli skupni jezik. (konec citata).

Glavni odbor Sindikata obrti in podjetništva Slovenije je kot najvišji organ sindikata, predstavnik delavcev na državni ravni, na svoji razširjeni redni seji dne 5. 12. 2018 stališča OZS ovrednotil kot nekorektna glede na podpisane zaveze v sporazumu z dne 20. 12. 2017 in ker so stališča predstavnikov delodajalcev bila skrajno radikalna ter v nasprotju z minimalnimi zahtevami delavcev (kot na primer : povišanje najnižjih osnovnih plač, kjer bi v tarifnem delu, šele v IV. razredu znesek dosegel višino minimalne plače iz leta 2018), povišanje regresa za letni dopust (ki je namenjen regeneraciji in počitku delavca) ter povišanje refundacije stroška za malico in prevoz, ki bo pokril dejanske stroške malice (fizičnih) delavcev, je Glavni odbor ocenil, da ne more pristati na nadaljnje podcenjevanje obrtnih poklicev in zaposlenih v obrti in podjetništvu. (Opomba: šele VII.tarifni razred v dotedanji kolektivni pogodbi je dosegel višino zneska minimalne plače, t. j. za visoko zahtevna dela kadrov z univerzitetno izobrazbo!).

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije je zavezan verodostojnemu, na argumentih temelječemu dialogu, v korist razvoju zdravega jedra obrtništva in podjetništva, kjer se spoštujejo pravice in obveznosti delavcev, prav tako pa k temu, da delavci spoštujejo dobre obrtnike, ki so temelj slovenskega gospodarstva.

Dejstvo je, da sta tako Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije kot Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (GIZ) članici Ekonomsko-socialnega sveta, kjer gre za tripartitno telo socialnih partnerjev (vlade – sindikatov – delodajalskih organizacij) , se obenem postavlja pomembno vprašanja ali sta sploh še upravičeni do naziva »socialni partner« in posledično članstva v ESS!

Od socialnih partnerjev se pričakuje odgovoren odnos do institucij, ki jih vodstva predstavljajo, predvsem pa izvrševanje njihovega temeljnega poslanstva, t. j. socialno partnerstvo. Socialnega partnerstva pa brez dialoga in posledično rezultata dialoga v obliki kolektivne pogodbe dejavnosti ni.

Glavni odbor Sindikata obrti in podjetništva Slovenije

Dopis sindikata obrti in podjetništva je dostopen tudi tukaj.

Share