Sindikat SOPS: Odziv na zakonodajno iniciativo delodajalskih organizacij

3. 7. 2019

Objavljamo zapis generalne sekretarke Sindikata obrti in podjetništva Slovenije (SOPS) Ane Čermelj o zakonodajni iniciativi delodajalskih organizacij za spremembo nedavno sprejetega zakona o minimalni plači. In sicer navezujoč se na raven bipartitnega socialnega dialoga, ki ga izkazujejo nekateri predstavniki delodajalskih organizacij v obrti in podjetništvu.

Spoštovani,

glavni odbor Sindikata obrti in podjetništva Slovenije (SOPS) kot najstarejši predstavnik več kot 140.000 delavk in delavcev iz zasebnega sektorja že več mesecev neuspešno poziva socialna partnerja Obrtno – podjetniško zbornico Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije k pristopu k pogajanjem za sklenitev nove Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo, ki ima svoje korenine v letu 1971.

Glavni odbor SOPS je 11. 6. 2019 z dopisom pozval delodajalske organizacije k jasnemu odgovoru »kateri del izhodiščnega predloga KP je za delodajalce, predvsem za upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (kot so zapisali v odzivu sami) nesprejemljiv«, saj je izhodiščni predlog zgolj podlaga za začetek pogajanj, hkrati pa pripravljen v skladu z večletnimi relativno ugodnimi gospodarskimi kazalci.

Dobre tri mesece je od poslanega dopisa št. 110/2019, v katerem smo pozvali vodstvo Obrtno – podjetniške zbornice Slovenije, da pojasni dileme, ki se porajajo delodajalski strani ob sindikalnem predlogu osnutka kolektivne pogodbe za obrt, pa odgovora sindikat še vedno ni prejel.

Kako je omenjeno povezano z vsebino 8. točke 20. seje Državnega sveta, ki bo potekala danes?

Sindikatu obrti in podjetništva Slovenije so znana stališča delodajalskih organizacij glede osnutka predložene splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki jo je za in v skupnem imenu sindikatov, predstavnikov zasebnega sektorja, delodajalskim organizacijam, predstavila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), znano jim je tudi neargumentirano stališče do izhodiščnega predloga Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo.

Zapisana nepripravljenost vstopiti v pogajanja pomeni, da gre kljub všečnim javnim nastopom predstavnikov delodajalcev, z razlagami, kako morajo biti delavci pošteno in dobro plačani za opravljeno delo, zgolj za manipulativno predstavo.

Ali lahko sedanja ravnanja v obliki zakonodajne iniciative, ki je predmet razprave (8.točke) 20. seje Državnega sveta, razumemo tako, da želijo delodajalske zbornice in združenja graditi gospodarski model Slovenije (očitno) zgolj na minimalni plači in uravnilovki, ki se je krčevito (navidezno?) branijo?

Pomen dolgoletnega vloženega dela, lojalnosti, kompetenc, truda, znanja in časa, delavcev zasebnega sektorja pa bo pri delodajalcih sprejet le še kot nekakšen irelevanten demagoški argument?

Sedanjo ureditev, ko bo vendarle delavcem pripadal dodatek za delovno dobo, ki ne bo vštet v minimalno plačo, želi delodajalska stran »minirati« z zakonodajno iniciativo, ki bi dolgoletni doprinos delavca izničil.

Ob tem so delodajalcem vsi strokovni, socialni in ekonomski argumenti očitno odveč.

Zapisana iniciativa, ki temelji na političnem lobiranju in ekonomski moči, napada družbene vrednote.

Današnji oster odziv Sindikata obrti in podjetništva Slovenije in zahteva, da odgovorni obstoječo dikcijo zakona o minimalni plači, vse dokler bipartitni socialni dialog ne bo na sprejemljivi civilizacijski ravni, ohranijo, je na podlagi zapisanega, več kot utemeljen.

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije na tem mestu javno opozarja na nesprejemljivo prakso, ki postaja stalnica in je začela določati pot socialnega dialoga v zasebnem sektorju: t. j., da se primat ustvarjanja temeljnih vsebinskih normativov za zasebni sektor, sploh pa za obrt in podjetništvo, z odklonilnim stališčem do pogajanj na bipartitni ravni, vztrajno izmika iz rok socialnih partnerjev in bo zaradi trenutnih (kratkoročnih) koristi, dolgoročno škodljiv za najvitalnejši in najbolj perspektiven del slovenskega gospodarstva ter za zasebni sektor nasploh.

Zato je argumentacija zakonodajne iniciative v delu, kjer je zapisano, da »ZminP-B namreč ni bil usklajevan med socialnimi partnerji« še toliko evidentnejši dokaz utemeljenih svaril in napovedi sindikata, ki hkrati nakazuje pot dialoga ter bodočega normativnega urejanja za zasebni sektor.

Ni samo zaskrbljujoče, da je socialni dialog v celoti prenesen na organe države in oblasti ter da obstaja upanje, kot gre razumeti poteze in odgovore vodstev socialnih partnerjev z delodajalske strani, za zdravorazumskost politike ter obenem verjeti, da bo sokreiranje ali pa celo popolnoma oblastno kreiranje normativov zasebnega sektorja, sploh pa obrti in malega gospodarstva, s strani vsakokratne politike produktivnejše od bipartitnega dogovarjanja, ampak je celo neokusno, da se pojavljajo tovrstni pozivi in iniciative, ko pa gre tokrat samo za razmere, v katerih so vloge zamenjane (in tokrat v škodo delavcev).

Ne pozabimo, da je treba spoštovati pravičnost tudi v razmerju do najšibkejših. (Cicero)

V imenu 140.000 delavk in delavcev zasebnega sektorja            

Ana Čermelj, generalna sekretarka SOPS

Share