Sindikati ostro proti prisilnemu upokojevanju: “To ni bil nikoli predmet socialnega dialoga”

23. 12. 2020

Vlada je na sobotni seji sprejela sedmi protikoronski paket (PKP7), ki je v teh dneh v parlamentarni proceduri. Tudi tokratni paket ni bil povsem usklajen s socialnimi partnerji. Ker so se v njem znašle vsebine, ki jim sindikati odločno nasprotujejo, so sindikalne centrale na parlament naslovile predloge za spremembe najbolj problematičnih členov predlaganega zakona. 

Med najbolj problematičnimi členi, ki so se pojavili v PKP7 in sploh niso bili predmet obravnave na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), so gotovo določila o prisilnem upokojevanju brez utemeljenega razloga, ko zaposleni izpolnijo pogoje za starostno upokojitev (praviloma pri starosti 60 let in 40 letih delovne dobe). »Vsebina predlaganih členov ni interventne narave, temveč gre za sistemski poseg v Zakon o delovnih razmerjih z uvajanjem novega odpovednega razloga in z odstopom od temeljnega postulata delovnega prava, in sicer da je odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca upravičena le v primeru utemeljenega in resnega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposliti,« so v obrazložitvi, ki nasprotuje tem spremembam zapisale sindikalne centrale. V praksi bi predlagane spremembe vodile do tega, da bi bili starejši zaposleni pod nenehnim pritiskom neutemeljene odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Nesprejemljivo je zato, da bi s ciljem ohranitve zaposlitve pristajali na slabšanje svojega delovnopravnega standarda.

Diskriminatorna obravnava starejših

Sindikati so spomnili, da konvencija Mednarodne organizacije dela številka 158 določa, da »delovno razmerje ne preneha, če za to ni resnega razloga v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca ali v zvezi z operativnimi potrebami podjetja, ustanove ali službe«. Kot so opozorili, gre za predlog, ki »omogoča povsem arbitrarno odločanje delodajalcev o nadaljevanju delovnega razmerja po izpolnitvi pogojev za upokojitev in za diskriminatorno obravnavo starejših delavcev, ki so postavljeni v slabši položaj z možnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez utemeljenega razloga izključno zato, ker so izpolnili pogoje za starostno upokojitev.«

Dodali so še, da je predlog neutemeljen tudi zato, ker je Slovenija med državami članicami EU, kjer je stopnja delovne aktivnosti starejših med najnižjimi: »Vrsta ukrepov v zadnjih letih pa je bila usmerjena prav v podaljševanje delovne aktivnosti starejših delavcev, da se ne bi upokojevali takoj po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Namen teh ukrepov je bil podpora dolgoročni vzdržnosti pokojninskega sistema, ki bi mu v primeru sprejema predlagane rešitve grozilo potencialno takojšen pripad cca. 18 tisoč novih upokojencev in s tem veliko povečanje izdatkov za pokojnine.

Predlog tudi ruši soglasje socialnih partnerjev ob zadnji manjši pokojninski reformi, katere del je bila tudi opustitev predloga o možnostih prenehanja pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev. Opozorili so še, da so se spremembe Zakona o delovnih razmerjih, ki velja za delavsko ustavo, vedno sprejemale s soglasjem socialnih partnerjev. Poslance zato pozivajo, naj v nadaljnjem postopku te določbe iz zakonskega besedila črtajo. Kot so še opozorili, bi tudi zaradi zmanjševanja pravnega varstva starejših sindikati pričakovali, da bo tem določbam nasprotovalo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pristojnega ministra Janeza Cigler Kralja zato sprašujejo, kako se je na seji vlade opredelil do tega predloga.

Naknadno je vlada v PKP7 vključila predlog, da lahko delodajalec odpusti starejše delavke in delavce brez utemeljenega razloga, ko izpolnijo pogoje za starostno upokojitev (praviloma pri starosti 60 let in 40 letih delovne dobe). Kot nam je pojasnila predsednica ZSSS Lidija Jerkič, ta člen ni bil predmet razprave, saj ni bil vključen v predlog zakona, ki so ga obravnavali na ESS. Očitno pa se je tako, kot še nekateri členi, znova pojavil v zadnji različici zakona. Foto: M. K.

Krizni dodatek in nadomestilo plač v primeru okužbe naj bosta namenjen vsem

Sindikati so predlagali tudi amandmaje k nekaterim drugim členom. Tako predlagajo, da bi bili do dodatka vključili tudi nekatere druge skupine, ki so izpostavljene okužbi s covid-19, pa jih zakon sedaj ne vključuje: »Povsem neutemeljeno je izvzeto delo v sivih conah pri izvajanju zdravstvene oskrbe na domu pacienta oziroma uporabnika, pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev, ki se opravljajo na domu uporabnika in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki ga v tem amandmaju dodajamo.«

Predlagajo tudi, da se vsem zaposlenim v času epidemije za primer okužbe s covid-19 od prvega dneva odsotnosti prizna 100-odstotno nadomestilo plače, za katerega se sredstva zagotavljajo iz proračuna preko ZZZS, ne glede na to, ali je do okužbe prišlo na delovnem mestu ali ne: »Prepričani smo, da bi imel navedeni predlog vrsto pozitivnih učinkov tako za zaposlene, delodajalce in javno zdravje.« Kot vemo, zelo veliko okužb izhaja iz delovnih mest (glej tudi spodnje podatke), vlada pa glede tega še vedno ni sprejela ustreznih rešitev. Sindikalne centrale so predlagale tudi izboljšave in poenostavitve nadomestila za uporabo lastnih sredstev na pri delu na domu. Krizni dodatek pa bi izplačali vsem, ne samo zaposlenim v zasebnem sektorju, čeprav oboji v trenutnih rizičnih razmerah delajo in aktivno pripomorejo k reševanju in blaženju posledic epidemije. »Predlog zakona predvideva, da se vsem delavcem v zasebnem sektorju, ki delajo v razmerah razglašene epidemije in katerih zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, ob plači za mesec december 2020 izplača krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Sredstva za izplačilo kriznega dodatka se bodo zagotovila v proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.« Državni zbor naj bi o PKP7 sicer glasoval v torek. Pred tem pa bodo predlog zakona obravnavala tudi pristojna delovna telesa v državnem zboru.

Share