Predsedstvo ZSSS predlaga sistemsko spremembo vloge medicine dela

16. 6. 2020

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu sporoča, da je predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije prejšnji teden obravnavalo analizo delovanja medicine dela v času epidemije COVID-19 in na njeni podlagi potrdilo predloge ZSSS za sistemsko spremembo njene vloge.

Pri tem je predsedstvo upoštevalo tudi dve raziskavi. Prva z naslovom Ovrednotenje sistema izvajanja dejavnosti medicine dela v Sloveniji je bila pripravljena leta 2019 po naročilu Ministrstva za zdravje. Druga pa je bila spletna anketa Strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu z naslovom Varnost in zdravje pri delu v času epidemije COVID-19, ki je potekala v začetku junija.

Predsedstvo ZSSS je ugotovilo, da medicina dela v času epidemije ni delovala v skladu s pričakovanji in da je zato potrebna sistemska sprememba njene vloge. Kljub razglašeni epidemiji je namreč naprej delalo na stotisoče delavk in delavcev. Člani so takrat zaskrbljeni opozarjali sindikate dejavnosti na diskrepanco med ukrepi proti širjenju okužbe na javnih prostorih ter na delovnih mestih v proizvodnji in storitvah. Izvajalci medicine dela so bili prevečkrat odsotni in celo nedosegljivi kot zunanja strokovna služba delodajalcev. In sicer zlasti v začetku epidemije, ko je bil najbolj potreben njihov nasvet in presoja, ali je na delovnih mestih ustrezno poskrbljeno za preprečitev širjenja okužbe med delavkami in delavci. Aktivirali so se šele po javnih pozivih predsednice ZSSS Lidije Jerkič. Pa še takrat so pogosto delodajalcu svetovali zgolj pisno in na daljavo, namesto da bi konkretne razmere na delovnih mestih presodili v živo.

Predsedstvo je ugotovilo, da vse analize in raziskave opozarjajo, da vloga medicine dela v sistemskih predpisih ni ustrezno urejena tudi zato, ker obe pristojni ministrstvi za delo in za zdravje neuspešno koordinirata skupne aktivnosti. Skrbi tudi odsotnost državnega nadzora nad tem, ali se predpisi na področju varovanja poklicnega zdravja sploh uresničujejo. Ker je slednje javni interes, bi medicina dela po oceni predsedstva ZSSS morala delovati kot javna služba namesto, da svoje storitve trži delodajalcem. Tako ta stroka ne more delovati v skladu s svojo strokovno doktrino in je zaradi finančne odvisnosti od delodajalcev v konfliktu interesov. To je najbolje razvidno prav na področju poklicnih bolezni, saj medicina dela po opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih sumov poklicnih bolezni ne prijavlja. Predsedstvo zahteva tudi, da se analiza uvrsti na dnevni red Ekonomsko-socialnega sveta ter poziva k prenovi vrste zakonov in pravilnikov.

Dolžni smo vam še poročilo o rezultatih naše zgoraj omenjene spletne ankete. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo izpolnili! Vaši odgovori so potrdili, da medicina dela med epidemijo ni izpolnila naših pričakovanj! Le 5 odstotkov anketirancev je potrdilo, da je bil izvajalec medicine dela prisoten v podjetju in si dejansko ogledal delovna mesta, da bi presodil ali ukrepi delodajalca zadoščajo. In le dodatnih 11 odstotkov vas je poročalo, da je bil prisoten vsaj po telefonu in/ali elektronski pošti. Ti izvajalci medicine dela pa so se domnevno vključili šele po pozivu delodajalca.

Več o analizi delovanja medicine dela v času epidemije COVID-19 in predlogih ZSSS za njeno sistemsko spremembo lahko izveste na tej povezavi. Več informacij o rezultatih spletne ankete ZSSS z naslovom Varnost in zdravje pri delu v času epidemije COVID-19 je mogoče najti tukaj.


Preberite še:

Intervju s strokovno službo za varnost in zdravje pri delu: Medicina dela naj postane javna služba in ne privatizirana dejavnost

Share